Bon Scott

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bon Scott

Ronald Belford »Bon« Scott, škotsko-avstralski pevec, bobnar in dudar, * 9. julij 1946, Kirriemuir, Škotska, † 19. februar 1980, London, Anglija.

Scott je bil glavni pevec avstralske glasbene skupine AC/DC od leta 1974 do smrti.

Leto 1946 je bilo zaznamovano z rojstvom enega najpopularnejših rock zvezdnikov, 9. julija tega leta se je namreč rodil večletni vodja skupine AC/DC. Mali Scott je prav tako izhajal iz glasbene družine in ta se je v začetku 50-ih let s trebuhom za kruhom preselila v Avstralijo. Bon se je že v otroštvu učil glasbenih veščin od svojega očeta, začel je igrati klavir. Že v zgodnjih šolskih letih je kazal izredno nadarjenost do glasbe, kar je bilo dovolj, da so ga šolski veljaki videli in sprejeli v kraljevo akademijo za glasbo. Študiral je petje in nadaljeval šolanje klavirja. Kmalu po tem v letu 66 je pristopil k skupini The Spectrors kjer je prevzel vlogo vokalista in bobnarja, njegov uspeh pa je šel le še po stopinjah navzgor in tako je leta 1967 prestopil k skupini The Valentines, kjer je požel prvi uspeh s singlom Every Day I Have To Cry katerega je zastopala družba Clarion, ena najprestižnejših znamk avto akustike danes. S tem singlom je prišla skupina v »top ten« lestvico takrat najbolj poslušanih skladb na lokalnem radiu v Melbournu. Tej so sledile še naslednje uspešnice; `She Said', 'Pelicular Hole In The Sky' in 'My Old Man's A Groovy Old Man'. Naslednje leto je bila skupina The Valentines bila že na 23 mestu na lestvici The Australian award, kar je bilo za tiste čase za tako »rosno mlado« zasedbo skoraj neverjetno. Leto 1969 pa je pomenilo »tragedijo« za skupino, enega od članov so namreč aretirali in obsodili na ječo zaradi posedovanja in uživanje prepovedanih substanc-drog(LSD). Tako je skupina razpadla in se istega leta na novo ustanovila, preimenovala se je v Nevertheless The Valentines, a je že leto kasneje aprila meseca slavila prvo mesto na top lestvici »The Australian top 30« prvo mesto s singlom »Juliette« , 1. avgusta pa so se uradno razšli. Pol leta kasneje je Bon dobil ponudbo za sodelovanje v skupini Fraternity bluesrock značaja. Takoj so se lotili projekta in leta 1971 že izdali album »Live Stock« in leto pozneje album Flaiming Galah. Naslednje leto so se odločili, da srečo poskusijo še izven matične domovine, in krenili so na pot. Ta jih je peljala v Evropo, natančneje v Nemčijo, takrat še Zvezno republiko Nemčijo, in v Združeno kraljestvo, torej Anglijo. Na turneji so spoznali člane skupine Geordie katerih vodja je bil Brian Johnson, a je bilo spoznanje z njim usodno za skupino. Po celovečerni zabavi sta se v nesreči z motorjem lažje poškodovala obe vodji skupin tako, da je bila turneja obsojena na propad, in skupina se je morala vrniti v domovino. Nesreča je pa bila za Bona še toliko usodnejša, saj je nesrečni Bon zaradi nesreče »počival« v komi kar nekaj mesecev. Po okrevanju se je skupina preselila v Adelaide na jugo-vzhod Avstralije. Zaradi nesreče je sedaj Bon deloval nekoliko umirjeno, in čez čas leta 1973 se mu je ponudila priložnost prestopiti k skupini AC/DC. Na začetku se mu je ponujala vloga bobnarja (Bon je bil tudi izvrsten bobnar) in je tudi premagal na avdiciji Petra Clacka-a, tedanjega bobnarja skupine AC/DC. Bon se je dobro odrezal tudi v vlogi basista. A s svojim značilnim glasom (sposoben je bil peti 5 različnih oktav) je prepričal oba tedaj vodilna moža skupine, brata Young, in tako zasedel položaj prejšnjega vokalista skupine Davea Evansa. Od leta 1973 je skupina začela žeti slavo, kot je še ni. V skoraj desetih letih je skupina izdal več kot 6 albumov, med najbolj znanimi tudi zadnji s Scottom Highway to hell. Bon Scott je skupino AC/DC peljal v sam vrh rock glasbe. Bil pa je tudi zelo labilna in nemočna oseba. Predajal se je alkoholu in drogi. Leta 1980 je po koncertu v Doningtonu umrl zaradi alkohola. Zadušil naj bi se z lastnim bruhanjem. Pokopan je na Fremantle Cemetery's Memorial Garden v Avstraliji.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]