Blegoš
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Blegoš, 1562 mnm, je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino, najbolj urejen dostop nanj pa je preko vasi Gorenja Žetina. Z vrha se ponuja odličen razgled na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.
Poleg Blegoša sta najvišja predalpska vrhova Ratitovec in Porezen.
Goro Blegoš med drugim izdatno opisuje in tudi "poveličuje" priznani slovenski pisatelj Ivan Tavčar v svojem delu Cvetje v jeseni. Npr: Nato sva sedla v eno malih dolinic, katere so značilne za Blegošev vrh.
[uredi] Galerija
-
Pogled proti severovzhodu: v ozadju Stroržič, Kočna in Grintovec, spodaj vas Gorenja Žetina
-
Pogled proti jugu
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
