Biguglia
Biguglia | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 42°37′6″N 9°26′10″E / 42.61833°N 9.43611°EKoordinati: 42°37′6″N 9°26′10″E / 42.61833°N 9.43611°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Korzika |
| Departma | Haute-Corse |
| Okrožje | Bastia |
| Kanton | Borgo |
| Interkomunaliteta | / |
| Upravljanje | |
| • Župan (2008-2014) | Sauveur Gandolfi Scheit (Zveza za ljudsko gibanje) |
| Površina 1 | 22,27 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 7.654 |
| • Gostota | 340 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 2B037 /20620 |
| Nadmorska višina | 0–665 m (povp. 270 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Biguglia je naselje in občina v francoskem departmaju Haute-Corse regije - otoka Korzika. Leta 2008 je naselje imelo 6.365 prebivalcev.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži v severovzhodnem delu otoka Korzike ob slanem jezeru l'Étang de Biguglia, ki ga ločuje od Tirenskega morja, 11 km južno od središča Bastie.
Uprava[uredi | uredi kodo]
Občina Biguglia skupaj s sosednjimi občinami Borgo, Lucciana in Vignale sestavlja kanton Borgo s sedežem v istoimenskem kraju. Kanton je sestavni del okrožja Bastia.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
- prazgodovinsko najdišče (neolitik, bronasta doba) na griču Monte Grossu,
- središče Korzike v srednjem veku (v času Pisanske, kasneje Genovske oblasti), prebivališče škofov,
- Po uporu korziških domačinov in njihovem prevzemu Biguglie leta 1372 se je Genovska oblast umaknila na sever, kjer je zgradila utrjen grad - bastiljo; iz nje se je razvila kasnejša Bastia.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
- naravni rezervat l'Étang de Biguglia; laguna se nahaja na dveh območjih Nature 2000: prvič kot posebno varstveno območje (koda FR9410101) in drugič kot območje, pomembno za skupnost (koda FR9400571). Zaradi široke razprostranjenosti je Biguglia ozemlje izrednega ekološkega pomena za celotni sredozemski bazen za vodno floro in favno, kot tudi za ptice.
- kip Vincentella d'Istrie (1380-1434), viteza Aragonske krone. V začetku 15. stoletja je po pristanku na otoku v dveh letih zavojeval skoraj celotno Korziko razen trdnjav v Bonifaciu in Calviju, ki sta ostali v rokah Genove. V Biguglii se je razglasil za korziškega grofa - podkralja. Po odločnem odzivu Genove in njenih zaveznikov se je moral umakniti, tako da je hitro izgubil vse posesti, ki si jih je v tem kratkem času pridobil.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Biguglia
- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.