Betina

Betina
Betina
	Betina
	Betina Geografska lega na Hrvaškem
	43°49′22″N 15°36′17″E / 43.82278°N 15.60472°EKoordinati: 43°49′22″N 15°36′17″E / 43.82278°N 15.60472°E
Država	Hrvaška
Županija	Šibeniško-kninska županija
Občina	Tisno
Prebivalstvo (2001)
• Skupno	774
Poštna številka	22244 Betina
	Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).;

Betina je naselje s pristanom na otoku Murter, ki upravno spada pod občino Tisno Šibeniško-kninske županije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Betina leži na severovzhodni strani otoka ob severnem vstopu v Murterski kanal. Kraj, ki je s cesto povezan z ostalimi naselji na otoku se razprostira okoli zaliva Betina in na manjšem polotoku. Naselje ima dva pristana. Prvi je v zalivu Betina na severozahodni obali polotoka. Tu je tudi marina in manjša ladjedelnica. Vstop do ladjedelnice in za njo ležečo marino varuje okoli 100 m dolg valobran, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Marina Betina lahko sprejme jahte dolge do 20 m. V marini, ki ima 20 t dvigalo in premično 26 t dvigalo, je prostora za 190 plovil v morju in 90 mest na kopnem.

Drugi pristan je v Murterskem kanalu na vzhodni strani polotoka. Med pomolom in valobranom, ki varuje pristan, je bazen za igranje vaterpola. Na koncu valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 5s.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih^[1]
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
855	2206	1024	1139	1244	1371	1505	1484	1200	1177	1024	988	767	813	774

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Betina je staro ribiško naselje. Prebivalci se poleg ribolova in gojenja oljk bavijo še s turizmom. V kraju sta dva hotela (H.Kosirina in H.Plitka vala).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo naselje so v 16. stoletju ustanovili begunci pred Turki. Župnijska cerkev sv.Frane je bila postavljena leta 1601. Cerkev so pozneje večkrat prezidali. Zvonik pa so postavili 1736.

V bližini Betine, na vrhu griča Gradine je bilo v pretklosti ilirsko in nato rimsko naselje Collentum, kar dokazujejo številne arheološke najdbe. Na tem kraju se je ohranila pozneje zgrajena srednjeveška cerkvica Gospa od Gradine.