Besedotvorje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Besedotvorje pomeni tvorjenje in sestavo besed ter nauk o tem.[1] Tvorjenke nastajajo po tvorbenem postopku, kjer izhajamo iz podstave (del besede, na osnovi katere tvorimo novo tvorjenko) in ji dodajamo obrazila.[2] Besedotvorje nas uči, kako delamo besede oziroma kako tvorjenkam določamo podstavo in obrazila.[3]

Besedotvorni algoritem[uredi | uredi kodo]

Po Toporišiču besedotvorni algoritem zajema 6 korakov[4]:
1. Izbor besedne zveze s pomenom bodoče tvorjenke. Taka besedna zveza se imenuje govorna podstava.
2. Izbor tvorbenega obrazila; s tem se opredeli tudi tvorbena vrsta (npr. pri izpeljanki se izbere desno obrazilo).
3. Izluščenje podstave tvorjenke iz govorne podstave. Ta korak se opredeli že z izbiro obrazila (npr. če izberemo levo obrazilo, to pomeni, da bo šlo za sestavljanko in da bo treba izbrati eno samo besedo govorne podstave za nadaljnje tvorjenje).
4. Odvzem slovničnih lastnosti določenim izbranim sestavinam (odvisno od izbranega obrazila).
5. Razporeditev sestavin po načelu linearne zaporednosti.
6. Strnitev razporejenih sestavin, po potrebi premene glasovja in določitev naglasa.

Besedotvorne vrste[uredi | uredi kodo]

Besedotvorne vrste so štiri: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje. Ustrezne tvorjenke, ki jih vedno delamo iz besednih zvez, imenujemo: izpeljanke, zloženke, sestavljanke, sklopi.[3]

Izpeljava[uredi | uredi kodo]

Pri izpeljavi eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena (podstava + pripona).[3][2]

Primer[4][uredi | uredi kodo]

drági sínsínko

Besedotvorni algoritem:
1. drági sín
2. -ko
3. sín
4. sin-
5. sin- + -ko
6. sínko

Zlaganje[uredi | uredi kodo]

Pri zlaganju dve ali več sestavin besednozvezne podstave povezujemo z medponskim obrazilom (del podstave + medpona + del podstave).[3][2]

Primer[4][uredi | uredi kodo]

zdravník zóbzóbozdravník

Besedotvorni algoritem:
1. zdravník zób
2. -o-
3. zdravník zób
4. zób
5. zób + -o- + zdravník
6. zóbozdravník

Sestavljanje[uredi | uredi kodo]

Pri sestavljanju eno sestavino besednozvezne podstave zamenjamo s predponskim obrazilom (predpona + podstava).[3][2]

Primer[4][uredi | uredi kodo]

prvôtna mátiprámáti

Besedotvorni algoritem:
1. prvôtna máti
2. pra-
3. máti
4. -máti
5. prá- + -máti
6. prámáti

Sklapljanje[uredi | uredi kodo]

Pri sklapljanju sestavine besednozvezne podstave združujemo; pri t. i. kraticah najprej besede podstave ustrezno krnimo (podstave brez obrazil).[3][2] Naglas kake podstave se lahko izgubi ali pa se drugače spremeni (npr. pri môji dúši → prmejdúš).[4]

Primeri[4][uredi | uredi kodo]

Večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo, npr. sevé, očenàš, kdórkóli.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=besedotvorje&hs=1, Slovar slovenskega knjižnega jezika, vpogled: 20. 11. 2011.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Skaza J.: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 18.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 921.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Toporišič: Besedotvorna teorija, SRL 24, (1974), 163–177.