Besedotvorje
Besedotvorje pomeni tvorjenje in sestavo besed ter nauk o tem.[1] Tvorjenke nastajajo po tvorbenem postopku, kjer izhajamo iz podstave (del besede, na osnovi katere tvorimo novo tvorjenko) in ji dodajamo obrazila.[2] Besedotvorje nas uči, kako delamo besede oziroma kako tvorjenkam določamo podstavo in obrazila.[3]
Vsebina |
Besedotvorni algoritem [uredi]
Po Toporišiču besedotvorni algoritem zajema 6 korakov[4]:
1. Izbor besedne zveze s pomenom bodoče tvorjenke. Taka besedna zveza se imenuje govorna podstava.
2. Izbor tvorbenega obrazila; s tem se opredeli tudi tvorbena vrsta (npr. pri izpeljanki se izbere desno obrazilo).
3. Izluščenje podstave tvorjenke iz govorne podstave. Ta korak se opredeli že z izbiro obrazila (npr. če izberemo levo obrazilo, to pomeni, da bo šlo za sestavljanko in da bo treba izbrati eno samo besedo govorne podstave za nadaljnje tvorjenje).
4. Odvzem slovničnih lastnosti določenim izbranim sestavinam (odvisno od izbranega obrazila).
5. Razporeditev sestavin po načelu linearne zaporednosti.
6. Strnitev razporejenih sestavin, po potrebi premene glasovja in določitev naglasa.
Besedotvorne vrste [uredi]
Besedotvorne vrste so štiri: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje. Ustrezne tvorjenke, ki jih vedno delamo iz besednih zvez, imenujemo: izpeljanke, zloženke, sestavljanke, sklopi.[3]
Izpeljava [uredi]
Pri izpeljavi eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena (podstava + pripona).[3][2]
Primer[4] [uredi]
drági sín → sínko
Besedotvorni algoritem:
1. drági sín
2. -ko
3. sín
4. sin-
5. sin- + -ko
6. sínko
Zlaganje [uredi]
Pri zlaganju dve ali več sestavin besednozvezne podstave povezujemo z medponskim obrazilom (del podstave + medpona + del podstave).[3][2]
Primer[4] [uredi]
zdravník zób → zóbozdravník
Besedotvorni algoritem:
1. zdravník zób
2. -o-
3. zdravník zób
4. zób
5. zób + -o- + zdravník
6. zóbozdravník
Sestavljanje [uredi]
Pri sestavljanju eno sestavino besednozvezne podstave zamenjamo s predponskim obrazilom (predpona + podstava).[3][2]
Primer[4] [uredi]
prvôtna máti → prámáti
Besedotvorni algoritem:
1. prvôtna máti
2. pra-
3. máti
4. -máti
5. prá- + -máti
6. prámáti
Sklapljanje [uredi]
Pri sklapljanju sestavine besednozvezne podstave združujemo; pri t. i. kraticah najprej besede podstave ustrezno krnimo (podstave brez obrazil).[3][2] Naglas kake podstave se lahko izgubi ali pa se drugače spremeni (npr. pri môji dúši → prmejdúš).[4]
Primeri[4] [uredi]
Večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo, npr. sevé, očenàš, kdórkóli.
Viri [uredi]
- ^ http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=besedotvorje&hs=1, Slovar slovenskega knjižnega jezika, vpogled: 20. 11. 2011.
- ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Skaza J.: Žepna slovnica slovenskega jezika za vsakdanjo rabo, Ljubljana: Jutro, 2008, str. 18.
- ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 921.
- ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Toporišič: Besedotvorna teorija, SRL 24, (1974), 163–177.
