Berenguier de Palou

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za barcelonska škofa glej Berenguer de Palou I in Berenguer de Palou II.

Berenguier de Palazol, Palol ali Palou[1], katalonski srednjeveški skladatelj - trubadur , * 12. stoletje, † 1209[2], Paillol. [3]

Od njegovega opusa je ohranjenih 12 cansov od tega osem z melodijo.[2]

Podatki o Berenguierovem življenju so skopo ohranjeni. Bil naj bi ubog vitez, vendar dobro izobražen in vešč orožja. [4] Drugi viri navajajo, da je izhajal iz premožne družine. [2]Njegovo ime se pojavlja v petih dokumentih Roussillona med letoma 1196 in 1209, v vseh primerih v latinščini kot Berengarius de Palatiolo (ali Palaciolo).[2] Najzgodnejše omembe njegove kariere so zaznamovane z dejstvom, da je bil vazal Gausfreda III Roussillonskega, ki je umrl leta 1164 - omenjena so tudi njegova dela.[2] Obstaja možnost, da je bil Berenguier eden prvih trubadurjev, pesmi, ki omenjajo Jaufres (Gausfreda) lahko datirajo že iz leta 1150.[5] Berenguier verjetno ni imel veliko stikov z ostalimi tedanjimi trubadurji.[6] Morda je proti koncu svojega življenja srečal trubadurja po imenu Pons d'Ortaffa, saj pesem slednjega vsebuje besedilo, ki se utegne nanašati na Berenguiera Senher En Berenguier.

Vsa Berenguierova preživela dela se nanašajo na temo dvorske ljubezni.[2] Eden njegovih cansov je služil kot predloga za sirventes sodobnika Raimbauta de Vaqueirasa, [2] Berenguierov osrednji predmet ljubezenskih pesmi je bila Ermessen d'Avinyo, žena Arnauta d'Avinyo-ja.[7]

Berenguierove pesmi so večinoma silabične z občasnimi melizmatičnimi zaključki fraz. Melodični material je konservativen, v glavnem se giblje v obsegu ene oktave. Je motivično strukturirana, in ima skupne značilnosti z glasbo Bernarta de Ventadorna.[6]

Dela[uredi | uredi kodo]

Berenguierovih del ni mogoče z gotovostjo kronološko urediti. Urejena so bila v shemo, ki se nanaša na logičen glasbeno-tematski razvoj. [8] [8]

  • Aital dona cum ieu sai
V tem delu Berenguier poveličuje popolnost svoje dame. Je ponosna in ima mnogo snubcev.
  • Dona, si totz temps vivia
Berenguier se zaobljublja, da ne bo iskal nobene druge ljubezni, čeprav se zdi njegova dama nedosegljiva.
  • Dona, la genser qu'om veya
Berenguier slene, da bo potrpežljiv.
  • Aissi quon hom que senhor ochaizona
Berenguier je deležen milosti oboževane dame, čeprav mu ona ni zvesta z enako predanostjo, kot on.
  • S'eu anc per fola entendensa
Berenguier želi, da bi ga njegova milostljiva prihranila muk in trpljenja.
  • S'ieu sabi' aver guiardo
Berenguieru ni uspelo, vendar upra, da bo ta pesem znova vzbudila njeno zanimanje.
  • Tant m'abelis joys et amors e chans
Končno je Berenguier nagrajen za svojo vztrajnost in je deležen damine pozornosti. Daje mu moč in ga greje, ko ga zebe. Vzpodbuja ga pri petju.
  • Mais ai de talan que no suelh
Berenguier je vesel. Želi isi le, da bi lahko videl svojo damo vsak trenutek.
  • Bona dona, cuy ricx pretz fai valer
Dama se Berenguieru umakne. Lahko bi jo zapustil, vendar tega ne zdrži, niti si ne more najti boljše ženske.
  • De la gensor qu'om vey', al meiu semblan
Dilema: ostati zvest ali oditi.
  • Totz temoros e doptans
Berenguier za izgubo krivi sebe in obnovi svoje zaobljube svoji dami.
  • Ab la fresca clardat
To pesem spodbuja poletje in Berenguier se trdno odloči, da bo ponovno iskal naklonjenost svoje dame.

Notes[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Njegovo ime je lahko tudi Berenguer, Berenger ali Berengar.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Aubrey, 10–11.
  3. ^ Paillol, danes v občini Céret v departmaju Pyrénées-Orientales, je francosko ime za katalonsko ime Palol. V okcitanščini se je izgovarjalo kot Parason, Palou, Palasol, Parasol, Pararol(s), Palaiol, Palaol ali Palazol(s). Nahaja se zahodno od mesta Elne, starega glavnega mesta Roussillona. Riquer, 300–301.
  4. ^ Egan, 11.
  5. ^ Newcombe, 56.
  6. ^ 6,0 6,1 Aubrey, 216–217.
  7. ^ Egan, 11. Avinyó se nahaja v okrožju Besalú.
  8. ^ 8,0 8,1 Newcombe, 58.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Aubrey, Elizabeth. The Music of the Troubadours. Indiana University Press, 1996. ISBN 0-253-21389-4.
  • Egan, Margarita, ed. and trans. The Vidas of the Troubadours. New York: Garland, 1984. ISBN 0-8240-9437-9.
  • Newcombe, Terence. "The Troubadour Berenger de Palazol: A Critical Edition of His Poems." Nottingham Mediaeval Studies, 15 (1971), pp. 54–96.
  • Riquer, Martín de. Los trovadores: historia literaria y textos. 3 vol. Barcelona: Planeta, 1975.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]