Bentos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bentos je skupnost rastlinskih in živalskih organizmov ter mikroorganizmov, ki stalno ali začasno živijo na dnu voda.(reke, morja, jezera, oceani) Organizmi, ki sestavljajo bentos, lahko živijo na površini dna - epifavna ali v enem izmed njegovih slojev - infavna.

V vodah, v katerih svetloba prodira do dna, je bentos delno ali popolnoma prehranjevalno samozadosten, ker ga sestavljajo: proizvajalci, porabniki in razkrojevalci.

V okolju, v katerem količina svetlobe ne zadostuje za fotosintezo, pa je bentos popolnoma odvisen od dotoka hrane iz pelagiala in litorala.

Delitev bentosa[uredi | uredi kodo]

  • fitobentos - rastline (sestavljajo ga alge in v vodi rastoči mahovi)
  • zoobentos - živali
  • bakteriobentos - bakterije

Delitev glede na velikost organizmov[uredi | uredi kodo]

  • mikrobentos - sestavljajo ga najmanjši organizmi, katerih velikost je manjša od 0,1 cm, predvsem praživali, diatomeje, zelene alge
  • mezobentos - sestavljajo ga organizmi velikosti od 0,1 cm do 2 cm, npr. kotačniki, gliste, vrtinčarji, raki, dvoklopniki, ličinke žuželk, razvojne oblike maloščetincev
  • makrobentos - sestavljajo ga organizmi, večji od 2 cm, npr. pijavke, maloščetinci, mehkužci, ličinke žuželk, rjave alge, rdeče alge.

Pomembnost bentosa[uredi | uredi kodo]

  • je vir hrane za ribe, živeče pri dnu
  • pomemben je pri pretoku energije in kroženju snovi v vodnih okoljih
  • bentoški organizmi so lahko kazalci stanja čistosti ali onesnaženosti voda

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]