Beneficij

Benefícij (latinsko beneficium; knjižno, ugodnost, prednost) je bila v zgodnjem srednjem veku posest, ki so jo kralji in večji fevdalci darovali v dosmrten užitek.

Beneficij je tudi izraz za trajno cerkveno službo, ki je v fevdalizmu prinašala trajni dohodek, zlasti dohodek iz nepremičnin.

Sorodna beneficiju je prebénda, ki se imanuje tudi koménda ali nadárbina. To je fevdalni dohodek,zlasti dohodek iz nepremičnin, ki pa ni vezan na opravljanje službe ampak gre pri tem za darilo, odkoder izvira tudi izraz (nadarbina), za že opravljene zasluge.

Viri

• Verbinc, F. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
• Slovar Slovenskega knjižnega jezika (1979). Ljubljana: DZS.