Bela murva
| Bela murva | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Morus Alba
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Morus alba L. |
Bela murva (znanstveno ime Morus alba) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz Kitajske.
Opis[uredi | uredi kodo]
Bela murva zraste od 10 do 18 metrov visoko in ima nepravilno razvejano široko krošnjo. Skorja drevesa je sprva siva, nato pa postane podolgem razpokana in rjava.
Listi so na veje nameščeni premenjalno, nasajeni pa so na žlebastem peclju, ki ima na bazi podporni list. Obe strani lista sta gladki in živo zeleni, oblika listov pa je jajčasto koničasta in trikrpa. Rob je nazobčan. Na mladih vejah so listi lahko dolgi do 30 cm, na starejših vejah pa so običajno dolgi med 5 in 15 cm.
Cvetovi so enospolni. Moški so združeni v valjasta socvetja - mačice, ženski pa v kroglaste mačice. Moške so dolge med 2 in 3,5 cm, ženske pa med 1 in 2 cm. Oplojeni cvetovi se razvijejo v bela, rožnata ali vijolična soplodja, dolga med 1 in 2,5 cm, ki so sladka že, ko še niso zrela.
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Belo murvo so v Evropo najverjetneje zanesli v 12. stoletju, predvsem zaradi sviloprejk, ki se prehranjujejo samo z murvinim listjem. [1] Danes izjemno dobro uspeva v sredozemskih državah, saj ima rada sončne lege. Razmnožuje se s semeni in s potaknjenci. Semena naokrog raznašajo ptice, ki se rade hranijo s sladkimi sadeži[2].
Sklici in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Lanzara, P.; Pizetti, M. (1984). Drevesa. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 14998529.
- ↑ Flora of China: Morus alba
Viri[uredi | uredi kodo]
- Zalar, Matej (2011). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. As-Press, Ljubljana. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
