Bel (enota)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bel (oznaka B) je brezrazsežna enota za razmerje dveh vrednosti neke količine (npr. moči ali energije ali napetosti). Ne pripada sistemu SI, čeprav jo lahko uporabljamo s sistemom SI. Enota je podobna nepru.

V praksi se bolj pogosto uporablja 10-krat manjša enota decibel (oznaka dB).

Imenuje se po ameriškem znanstveniku in izumitelju Alexandru Grahamu Bellu (1847 – 1922).

Definicija[uredi | uredi kodo]

Enota bel je za opazovano količino določena s pomočjo desetiškega logaritma

kjer je

  • prva vrednost opazovane količine
  • druga vrednost opazovane količine

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Enota se največ uporablja v akustiki, kjer se uporablja kot enota za jakost zvoka (običajno v decibelih).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]