Begunje pri Cerknici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Begunje pri Cerknici
Begunje pri Cerknici se nahaja v državi Slovenija
Begunje pri Cerknici
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°48′47.57″N 14°22′31.43″E / 45.8132139°N 14.3753972°E / 45.8132139; 14.3753972Koordinati: 45°48′47.57″N 14°22′31.43″E / 45.8132139°N 14.3753972°E / 45.8132139; 14.3753972
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Notranjsko - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Cerknica
Nadmorska višina 605,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 522
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1382 Begunje pri Cerknici
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Begunje pri Cerknici - Vas
Lokacija: Občina Cerknica
RKD št.: 9363 (opis enote)[1]

Begunje pri Cerknici je večje obcestno naselje na jugovzhodnem robu planote Menešije, ob cesti Cerknica - Rakitna. Spada v občino Cernknica.

Severno se vzpenjajo pobočja begunjske Zalake (909 m), proti severozahodu pa se odpira nekaj kilometrov široka kraška planota Ravnik. V okolici naselja je Ravnik travnat, nato porastel z gozdom. Na jugu teče Cerkniščica, ob kateri je več opuščenih mlinov in žag. Vzhodno ob reki je več mokrotnih travnikov. V bližnji in širši okolici je več kraških dolov in vrtač.

Naselje se prvič omenja leta 1262, od leta 1293 je bilo last kartuzijanskega samostana v Bistri.

Župnijska cerkev svetega Jerneja apostola se prvič omenja leta 1320. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1909-1907. Od stare cerkve je ostal zvonik iz leta 1823. Oltarji so delo rezbarskega mojstra I. Pengova iz Ljubljane, daritveni oltar pa F. Kvaternika. Na pokopališču stoji spomenik padlim domobrancem, v bližini je urejen park sprave. Sredi vasi je kapela svetega Ožbalta, v bistvu nekdanji prezbiterij stare gotske cerkve. Letnica 1852 na vratih se vrjetno nanaša na leto, ko so podrli ladjo in ohranili le prezbiterij. V kapeli stoji lesen oltar iz poznega 17. stoletja. Na zunanjščini so vidne freske iz druge četrtine 16. stoletja.

Etimološki izvor imena[uredi | uredi kodo]

Pogosto velja prepričanje, da so Begunje dobile ime po prebivalcih okoliških vasi, ki so zaradi turških vpadov pribežali v utrjeni tabor, ki je bil okoli cerkve svetega Jerneja, vendar to ne drži.

V listinah že pred turškim obdobjem se omenja ime vasi kot »Vegaun«, »Vegonj«. Iz kasnejših listin je znano, da ime vasi izhaja iz besede »gonje«, gonj - narečno »guonje«, kar pomeni pot po katerih so vodili živino na pašo. Iz tega je nastala beseda »Vegonje«. Kasneje ko so vsevprek spreminjali črke na začetku besed v B, (npr. »Varaga« - Baraga, »Valant« - Balant, »Wochein« - Bohinj), so »Vegonje« postale Begunje.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 1991:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9363". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]