Begunje pri Cerknici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Begunje pri Cerknici
Begunje pri Cerknici is located in Slovenija
Begunje pri Cerknici
Begunje pri Cerknici
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°48′47.57″N 14°22′31.43″E / 45.8132139°N 14.3753972°E / 45.8132139; 14.3753972Koordinati: 45°48′47.57″N 14°22′31.43″E / 45.8132139°N 14.3753972°E / 45.8132139; 14.3753972
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Notranjsko - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Cerknica
Nadmorska višina 605,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 522
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1382 Begunje pri Cerknici
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Begunje pri Cerknici - Vas
Lokacija Občina Cerknica
RKD št. 9363 (opis enote)[1]

Begunje pri Cerknici je večje obcestno naselje na jugovzhodnem robu planote Menešije, ob cesti Cerknica - Rakitna. Spada v občino Cernknica.

Severno se vzpenjajo pobočja begunjske Zalake (909 m), proti severozahodu pa se odpira nekaj kilometrov široka kraška planota Ravnik. V okolici naselja je Ravnik travnat, nato porastel z gozdom. Na jugu teče Cerkniščica, ob kateri je več opuščenih mlinov in žag. Vzhodno ob reki je več mokrotnih travnikov. V bližnji in širši okolici je več kraških dolov in vrtač.

Naselje se prvič omenja leta 1262, od leta 1293 je bilo last kartuzijanskega samostana v Bistri.

Župnijska cerkev svetega Jerneja apostola se prvič omenja leta 1320. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1909-1907. Od stare cerkve je ostal zvonik iz leta 1823. Oltarji so delo rezbarskega mojstra I. Pengova iz Ljubljane, daritveni oltar pa F. Kvaternika. Na pokopališču stoji spomenik padlim domobrancem, v bližini je urejen park sprave. Sredi vasi je kapela svetega Ožbalta, v bistvu nekdanji prezbiterij stare gotske cerkve. Letnica 1852 na vratih se vrjetno nanaša na leto, ko so podrli ladjo in ohranili le prezbiterij. V kapeli stoji lesen oltar iz poznega 17. stoletja. Na zunanjščini so vidne freske iz druge četrtine 16. stoletja.

Etimološki izvor imena[uredi | uredi kodo]

Pogosto velja prepričanje, da so Begunje dobile ime po prebivalcih okoliških vasi, ki so zaradi turških vpadov pribežali v utrjeni tabor, ki je bil okoli cerkve svetega Jerneja, vendar to ne drži.

V listinah že pred turškim obdobjem se omenja ime vasi kot »Vegaun«, »Vegonj«. Iz kasnejših listin je znano, da ime vasi izhaja iz besede »gonje«, gonj - narečno »guonje«, kar pomeni pot po katerih so vodili živino na pašo. Iz tega je nastala beseda »Vegonje«. Kasneje ko so vsevprek spreminjali črke na začetku besed v B, (npr. »Varaga« - Baraga, »Valant« - Balant, »Wochein« - Bohinj), so »Vegonje« postale Begunje.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 1991:

Farne spominske plošče[uredi | uredi kodo]

V župniji Begunje pri Cerknici so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Begunje, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Selšček in Topol) ki so padli kot žrtve revolucionarnega nasilja v letih 1941-1945. Skupno sta na ploščah 202 imeni[2].

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9363". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]