Beaufort, Jura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 34’ 27" severne širine, 5° 26’ 22" vzhodne dolžine

Občina Beaufort
Mestna hiša, Beaufort

Grb
Beaufort, Jura se nahaja v državi Francije
Beaufort, Jura
Lega
Zemljepisna dolžina: 5.43944444444
Zemljepisna širina: 46.5741666667
Uprava
Država Francija
Regija: Franche-Comté
Departma: Jura
Okrožje: Lons-le-Saunier
Kanton: Beaufort
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Sud-Revermont
Župan: Jean Franchi
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 191 m–574 m
(povpr. 230 m)
Površina kopnega:¹ 13,11 km²
Prebivalstvo
(2009)
1.014
 - gostota: (2009) 77/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 39043/ 39190:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Beaufort je naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté. Leta 2009 je naselje imelo 1.014 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Franche-Comté 47 km severno od Bourg-en-Bressa in 100 km jugozahodno od Besançona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Beaufort je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Augea, Augisey, Bonnaud, Cesancey, Cousance, Cuisia, Gizia, Grusse, Mallerey, Maynal, Orbagna, Rosay, Rotalier, Sainte-Agnès, Saint-Laurent-la-Roche, Vercia in Vincelles s 6.075 prebivalci.

Kanton Beaufort je sestavni del okrožja Lons-le-Saunier.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Beaufort se pojavlja v listinah iz 13. stoletja kot Belloforti, nanašajoč se na grad iz 12. stoletja, v lokalnem frankoprovansalskem jeziku Byo fort[1].

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju občine se nahajajo vinogradi, del Jurskega vinogradniškega območja, kjer pridelujejo vino s kontroliranim poreklom "Côtes-du-jura".

  • ruševine gradu iz 12. stoletja,
  • gotska cerkev sv. Kirika in Julite iz 15. stoletja.

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ernest Nègre, Toponymie générale de la France : étymologie de 35 000 noms de lieux, Genève : Librairie Droz, 1990. Collection Publications romanes et françaises, volume CVCIII. Volume III : Formations dialectales (suite) ; formations françaises, p. 1479, notice 26855

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]