Bazilika

Za druge pomene glej Bazilika (razločitev).

Najpomembnejša in največja bazilika je posvečena svetemu Petru, nahaja se v Vatikanu

Bazilika (latinsko basilica) je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, ponavadi kot pomemben romarski kraj. Iz naziva izhajajo tako pravice kot dolžnosti, ki jih urejajo posebni akti. Status podeljuje Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov na prošnjo krajevnega škofa ordinarija, pri čemer morajo biti predhodno izpolnjeni strogi pogoji. Bazilike se delijo na večje in manjše.

Zgodovina

Ime bazilika izhaja iz grščine, (grško - basilike, basilikos - kraljevski), in pomeni:

• dolgo pravokotno zgradbo v antičnih Atenah, kjer so prebivali najvišji atenski upravni dostojanstveniki (arhonati)
• razkošno zgradbo s tremi ali petimi vzdolžnimi ladjami v starem Rimu, ki je navadno služila sodnim razpravam ali trgovskim poslom
• veličastno, navadno stolno cerkev - sedež škofije

Pri Starih Grkih je bila to stavba za Arhona Basileusa (grški naslov, ki pomeni kralj sodnik), ta je bil voditelj države. Rimljani so začeli graditi bazilike v začetku 2. stoletja pred Kristusom in je služila za tržno in borzno stavbo. Antična bazilika je podolžna dvoranska stavba razdeljena s stebri in stolpi v več dvoran ali ladij in se zaključi s polkrožno apsido. Ta prostor je bil namenjen sodniku ali vladarju. Mnogokrat pa se pojavi v njem le kip vladarja. Tako je bila bazilika namenjena posvetni rabi in takšne dvoranske stavbe so bile znane že pred antičnem obdobju - tudi pri Izraelcih.

Krščanska bazilika

V 4. stoletju prevzamejo kristjani takšno stavbo v prilagojeni obliki za svojo cerkev. Tako postane nekdanja kraljeva stavba - stavba za Boga. Krščanska bazilika ima v gradnji svojo usmeritev vzhod - zahod. Je podolžne oblike in je tri- ali petladijska. Ladje se med seboj ločijo s stebri ali slopi. Svetloba prihaja v prostor preko oken na vrhu stene srednje ladje. Strop je bil v prvotnih cerkvah raven. Apsida je bila namenjena za škofa in duhovščino in navadno ni imela oken. Njen okras so bili stenski mozaiki ali poslikave. Ta prvotna bazilika je služila kot osnova pri gradnji cerkva skozi več stoletij.

Večje bazilike

Večja bazilika (latinsko basilica maior, množina basilicae maiores) je najvišja kategorija neke cerkve. Na ozemlju neke škofije sicer nosi najvišje dostojanstvo stolnica. Na svetu so samo štiri večje bazilike, vse se nahajajo v Rimu. Imenujejo se tudi papeške. Tri izmed njih, ki ne stojijo na ozemlju Vatikana, uživajo eksteritorialni status (podobno kot veleposlaništva v neki državi), ki jim ga je zagotovila Lateranska pogodba iz leta 1929.

Naziv večje bazilike je leta 1300 vpeljal papež Bonifacij VIII. Z razglasitvijo bule Antiquorum fida relatio je ustanovil sveto leto in postavil pogoje za odpustke. Papež je obnovil določene velike spreglede in odpustke za greh, to pa se lahko doseže z obiskom mesta Rima in častitljive bazilike prvaka med apostoli. Ni samo ponudil celotnega in množičnega, ampak popolnega odpustka vseh njihovih grehov, če izpolnijo določene pogoje. Kot prvo se morajo kot resnični spokorniki spovedati svojih grehov, kot drugo pa morajo obiskati baziliko svetega Petra ali svetega Pavla (zadnje počivališče dveh velikih apostolov). Ko se je leta 1350 obhajalo drugo sveto leto, je papež Klemen VI. dodal še tretjo veliko baziliko, svetega Janeza Lateranskega. Naslednje sveto leto 1390 je bila pridana še bazilika svete Marije Velike, najstarejša cerkev posvečena Devici Mariji.

Te štiri bazilike so tiste, ki vsebujejo sveta vrata in so predvidene za obiske za pridobitev popolnega odpustka. Samo papež in njegovi delegati smejo darovati mašo na njihovih glavnih oltarjih. Vsaj do nedavnega so bile odprte 24 ur na dan. Njihovo osebje je sestavljeno iz kolegija duhovnikov, ki so vedno na razpolago za spovedovanje.

#	Slika	Ime	Opis
1.		bazilika svetega Janeza Lateranskega	Imenovana tudi lateranska bazilika. Bila je prva bazilika, še pred izgradnjo bazilike svetega Petra. Tako je še danes stolnica rimskega škofa (papeža). Je edina, ki nosi naslov nadbazilika. Njen polni naslov je papeška bazilika svetega Janeza Lateranskega, nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica.
2.		bazilika svetega Petra	Imenovana tudi vatikanska bazilika, zgrajena nad grobom apostola Petra. Je največja cerkev na svetu in služi za glavne slovesnosti, ki jim prisostvuje papež. Njeno uradno ime je papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu.
3.		bazilika svetega Pavla zunaj obzidja	Imenovana tudi ostijska bazilika, saj se nahaja na cesti, ki je vodila do Ostie. Zgrajena je nad grobom apostola Pavla. Njeno uradno ime je papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja.
4.		bazilika Marije Snežne	Imenovana tudi liberijanska bazilika, saj je bila prvotna cerkev pripisana papežu Liberiju. Je največja cerkev v Rimu, ki je posvečena Devici Mariji. Njeno uradno ime je papeška bazilika svete Marije Velike.

Manjše bazilike

Manjša bazilika (latinsko basilica minor, množina basilicae minores) je naziv, ki ga za razliko od večjih bazilik lahko prejmejo vse ostale cerkve po svetu. Njihove pravice in dolžnosti določa dekret De titulo Basilicae Minoris. Na dan 30. junija 2009 so bile na svetu 4 večje in 1593 manjših bazilik. Izmed manjših nosijo štiri bazilike naziv pontifikalna, ki se nanaša na papeški naziv pontifex maximus, poleg njih pa tri nosijo naziv papeška. Vseh 7 se nahaja v Italiji.

Pontifikalne bazilike			Papeške bazilike
1.		bazilika Rožnovenske Matere Božje, Pompeji	1.		bazilika svetega Lovrenca zunaj obzidja, Rim
2.		bazilika svetega Nikolaja, Bari	2.		bazilika svetega Frančiška Asiškega, Assisi
3.		bazilika svetega Antona Padovanskega, Padova	3.		bazilika svete Marije Angelske, Assisi
4.		bazilika svete Hiše, Loreto

Pogoji

Kot pogoj za pridobitev naziva mora biti kot prvo cerkev posvečena Bogu po liturgičnem obredu in mora veljati za središče liturgične in pastoralne dejavnosti, posebno pri obhajanju presvete evharistije, pokore in drugih zakramentov, ki je drugim za zgled zaradi njihove priprave in izvedbe glede na liturgične predpise in zaradi dejavne udeležbe vernikov. Cerkev mora biti zato primerno velika in mora imeti prostoren prezbiterij. Oltar, ambon in sedilija morajo biti postavljeni v skladu z liturgičnimi smernicami. Cerkev mora v škofiji uživati poseben sloves, na primer takšen, da je bila zgrajena ob posebnem zgodovinskem in verskem dogodku, da hrani telo oziroma relikvije kakšnega svetnika ali da v njej na poseben način častijo kakšno sveto podobo. Tudi umetnostnozgodovinska vrednost cerkve je pomembna. Zagotoviti je potrebno zadostno število duhovnikov in ministrantov.

Zavoljo teh pogojev je potrebno v Rim na Kongregacijo poslati zahtevano dokumentacijo: prošnjo krajevnega škofa ordinarija, izjavo Nihil obstat (Nič ne nasprotuje) narodne škofovske konference, gradivo o izvoru, zgodovini, verskem življenju (bogoslužju), fotografije zunanjščine in notranjščine cerkve.

Pravice

Tintinnabulum in conopaeum, zunanja simbola bazilike

Na dan javnega oznanjenja o nazivu se pripravijo posebna bogoslužja, prav tako pa že nekaj dni prej ter tudi potem. Na te dni se lahko obhajajo slovesnosti v čast zavetnika cerkve ali svete podobe ali pa za krajevno cerkev ali za papeža. Vernik, ki pobožno obišče baziliko in se v njej udeleži kakšnega svetega obreda ali vsaj zmoli Gospodovo molitev in Vero, lahko prejme popolni odpustek pod običajnimi pogoji (sveta spoved, obhajilo in molitev po namenu svetega očeta) ob naslednjih priložnostih:

• na obletnico posvetitve bazilike
• na dan liturgičnega praznovanja patrocinija cerkve
• na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
• na obletnico podelitve naziva bazilika
• enkrat na leto na dan, ki ga določi krajevni škof ordinarij
• enkrat na leto na dan, ki ga svobodno izbere vernik.

Vsaka bazilika dobi svoj grb, na katerem za osnovo služijo papeški simboli: prekrižana ključa ter tiara. V cerkvi se sme uporabljati tudi poseben baldahin in zvonček (tintinnabulum in conopaeum). Ti simboli so vidno znamenje posebne povezanosti z rimskimi bazilikami in s Svetim sedežem. Rektor bazilike ali oseba, odgovorna zanjo, lahko pri izvrševanju te službe nosi (nad talarjem ali redovnim habitom in koretljem) moceto (pelerino črne barve z rdečimi obrobami), rdečimi gumbi in gumbnicami.

Dolžnosti

V baziliki je potrebno pospeševati liturgično poučevanje vernikov s posebnimi tečaji, srečanji in druženji. Posebno skrb je treba nameniti proučevanju in širjenju dokumentov, ki jih objavita papež in Sveti sedež, posebno tistih, ki se nanašajo na liturgijo. Prav tako je potrebno slovesno obhajati cerkveno leto, še posebej advent, božič, post in veliko noč. Negujejo se ljudske pobožnosti. Potrebno je pospeševati dejavno udeležbo vernikov, tako pri obhajanju evharistije, kakor tudi pri molitvenem bogoslužju, zlasti pri hvalnicah in večernicah. Verniki naj čimveč sodelujejo tudi pri petju mašnih delov, saj se s cerkveno glasbo bogoslužje ozaljša. Kot znamenje posebne vezi z rimsko stolico svetega Petra, je potrebno obhajati sledeče praznike:

• praznik Sedeža apostola Petra (22. februar)
• praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
• obletnica papeževe izvolitve ali ustoličenja.

Bazilike v Sloveniji

#	Slika	Ime	Župnija	Škofija	Imenovanje	Tip bazilike	Upravitelj
1.		bazilika Matere Usmiljenja, Maribor	Maribor - Sv. Marija	Maribor	7. november 1906	župnijska, samostanska	frančiškani
2.		bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora	Solkan	Koper	19. november 1906	podružnična, samostanska	frančiškani, manjše sestre svetega Frančiška
3.		bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica (Slovenski Lurd)	Brestanica	Celje	28. november 1928	župnijska	škofijski duhovnik
4.		bazilika Žalostne Matere Božje, Stična	Stična	Ljubljana	15. oktober 1936	župnijska, samostanska	cistercijani
5.		bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče	Petrovče	Celje	7. februar 1984	župnijska, samostanska	dominikanci
6.		bazilika Marije Pomagaj, Brezje (Slovensko narodno svetišče)	Mošnje	Ljubljana	5. oktober 1988	podružnična, samostanska	frančiškani
7.		bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora	Ptujska Gora	Maribor	8. december 2009	župnijska, samostanska	minoriti

Glej tudi

• Stolnica

Zunanje povezave

• Gcatholic.com, bazilike v svetu po državah (v angleščini)