Bavarski dvor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bavarski dvor na predvojni razglednici

Bavarski dvor je del samega centra Ljubljane ob Slovenski cesti med križiščem Tivolske ceste in Trgom Osvobodilne fronte ter Gosposvetske ceste na Ajdovščini.

Vsebina

Izvor imena [uredi]

Ime je ta predel centra Ljubljane dobil po istoimenskem hotelu (nem. Baierischer Hof; slo. Hotel Bavarski), ki je tam nekdaj stal in ki so ga poimenovali po dvoru kneževine Bavarske, s katerega je bila doma avstrijska cesarica Elizabeta Bavarska. Poimenovanje se je zgodilo v čast mladoporočeni soprogi cesarja Franca Jožefa I. ob njenem prihodu v mesto. Stavbo so porušili leta 1962.

Zgradbe [uredi]

Danes na levi strani stoji stanovanjski kompleks, ki so ga Ljubljančani zaradi zunanje podobe poimenovali "Kozolec", desno stran pa meščani imenujejo Kora bar, po eni prvih picerij v mestu. Na Bavarskem dvoru in ob njem se danes nahajajo Ljubljanska borza, Telekom Slovenije, stolpnica S2 (znana kot stolpnica SCT), parkirno-garažna hiša, Eurocenter ...

Javni potniški promet [uredi]

Avtobus LPP pred Kozolcem

Bavarski dvor je vozlišče mestnih avtobusnih linij ter najfrekventnejše avtobusno postajališče v Ljubljani. Tu avtobusi neprenehoma obratujejo proti večini ljubljanskih predelov vse dni v letu med 2.50 in 0.20.

Mestne avtobusne linije, ki potekajo preko Bavarskega dvora proti spodaj navedenim mestnim predelom, so:

št. odhodi izpred Kozolca v smeri: odhodi izpred Korabara v smeri:
N1 Šiška - Dravlje - Šentvid - Vižmarje - Brod - Gameljne -
N1 Šiška - Dravlje - Šentvid - Vižmarje - Brod -
2 Krakovo - Vodmat - Moste - Nove Jarše kolodvor - Savsko naselje - Žale - Zelena jama
3L Šiška - Tovarna Lek -
N3 Krakovo - Rakovnik - Rudnik -
N3B Krakovo - Rakovnik - Rudnik - Lavrica - Škofljica -
3G Krakovo - Rakovnik - Rudnik - Lavrica - Škofljica - Šmarje-Sap - Grosuplje Navje - Zupančičeva jama
N5 Šiška - Koseze - Podutik Tabor - Poljane - Kodeljevo - Štepanjsko naselje
6 Vič - Dolgi most P+R Bežigrad - Ježica - Črnuče
6B Vič - Dolgi most - Vnanje Gorice - Notranje Gorice Bežigrad - Ježica - Črnuče
7 Zgornja Šiška - Pržan Bežigrad - Savsko naselje - Žale - Nove Jarše
7L Zgornja Šiška - Pržan Bežigrad - Savsko naselje - Žale - Nove Jarše - Letališka
8 Šiška - Šentvid - Brod - Gameljne Bežigrad - Ježica - Spodnje Črnuče - Brnčičeva
8B - -
9 Mirje - Rakova jelša - Trnovo kolodvor - Vodmat - Moste - Kodeljevo - Štepanjsko naselje
11 Krakovo - Poljane - Vodmat - Moste - Polje - Zalog Bežigrad - Ježica
11B Krakovo - Poljane - Vodmat - Moste - Polje - Zalog Navje - Zupančičeva jama
N11 Krakovo - Poljane - Vodmat - Moste - Polje - Zalog -
13 - Navje - Zupančičeva jama - Kardeljeva ploščad - Športni park Stožice P+R
14 Vrtača - Rožna dolina - Brdo - Vrhovci Bežigrad - Brinje - Savlje
14B Vrtača - Rožna dolina - Brdo - Bokalce Bežigrad - Brinje - Savlje
19B Mirje - Trnovo - Barje - Lipe - Podpeč - Jezero Bežigrad - Savsko naselje - Nove Žale - Tomačevo
19I Mirje - Trnovo - Barje - Ig - Iška vas Bežigrad - Savsko naselje - Nove Žale - Tomačevo
20 Krakovo - Vodmat - Moste - Fužine P+R Bežigrad - Kardeljeva ploščad - Nove Stožice
20Z Krakovo - Vodmat - Moste - Fužine P+R - Polje - Zalog Bežigrad - Kardeljeva ploščad - Nove Stožice
23 Vrtača - Živalski vrt kolodvor
25 Šiška - Šentvid - Medno - Medvode kolodvor - Vodmat - Moste - Fužine - Polje - Zadobrova
25B - -
27 Krakovo - Galjevica - NS Rudnik kolodvor - Savsko naselje - BTC - Letališka
27B glavna pošta kolodvor - Savsko naselje - BTC - Letališka
27K glavna pošta kolodvor - Savsko naselje - BTC
51 Vič - Dolgi most - Kozarje - Dobrova - Polhov Gradec kolodvor
55 Vič - Dolgi most - Podsmreka - Dobrova - Horjul - Vrzdenec
Podsmreka - Dobrova - Horjul - Vrzdenec - Šentjošt
kolodvor
56

Prihodnost [uredi]

Z novo arhitekturno podobo bodo na Bavarskem dvoru "zrasla" t.i. severna mestna vrata v center prestolnice. Vzhodno stolpnico, ki jo bodo zgradili po načrtih Borisa Podrecce, so že poimenovali City tower oz. Mestni stolp. Novi stolpnici bosta urbanistično zaključili Bavarski dvor[navedi vir], za katerega si je velikopotezni načrt s stolpnicami zamislil že Milan Mihelič v 70. letih 20. stoletja s stolpnico S2.

Glej tudi [uredi]