Baltska mitologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Baltska mitologija je skupno ime za predkrščanska verstva Litovcev, Prusov in Letoncev.

Najpodrobnješa analiza virov baltske mitologije je doslej predstavljena v knjigi nemškega znanstvenika Willhelma Mannharda (Letto-Preussische Götterlehre, Riga, 1936). Važnejši viri pa so še: Episcoporum Pomesaniensis atque Sambensis Constitutiones Synodales leta 1530, Sudavska knjižica (Sudauerbüchlein) iz 16. stoletja, traktat Joannesa Maeletiusa De Sacrificiis et Idolatroa Vetervm Borussorvm Liuonum aliarumque uicinarum genitium l.1563, De Diis samagitarum (Jan Łasicki, 1615), Kurtze und wahrhafftige Beschreibung des Landes zu Preussen. (Nikolai Mikhailov: Mythologia Slovenica, Mladika, Trst, 2002).

Prusko-baltski poganski pantenon[uredi | uredi kodo]

Na podlagi teh del in seznamov je mogoče rekonstruirati starodavni prusko-baltski poganski panteon.

Letonska/Latvijska božanstva[uredi | uredi kodo]

Letonska (Latvijska) mitologija spada pod poglavje baltske mitologije in ima veliko skupnega z litvansko mitologijo. V veliki meri temelji na takoimenovanih Dainah. Daine so tradicionalna ljudska izročila v obliki glasbe in poezije iz obdobja poganstva.

  • Dievs – Najvišji bog baltske mitologije. Beseda dievs v baltskih jezikih pomeni bog.
  • Māra - Najvišja boginja letovske mitologije, boginja zemlje, ženskih nalog in dolžnosti, in boginja denarja in blagovne izmenjave.
  • Saule – V starih baltskih jezikih Saule pomeni sonce. Boginja Saule predstavlja sonce, ki ima v baltski mitologiji zelo globoke korenine.
  • Saules meitas – Hčere Saule
  • Dieva dēli – Sinovi Dieva.
  • Laima – Boginja usode, odločala je o usodi novorojenčkov.
  • Dēkla - Boginja sreče in usode
  • Jānis – Božanstvo praznika (Mittsommerfest), ki se odvija na poletni sončni obrat(poletni solsticij).
  • Pērkons – Grom
  • Mēness – Mesec
  • Jumis – Bog žetve

Ostala ženska božanstva (izbor)[uredi | uredi kodo]

Beseda mātes v dobesednem prevodu pomeni mati od.

  • Zemes māte (Mati Zemlje),
  • Vēja māte (Mati vetra),
  • Meža māte (Mati gozda),
  • Jūras māte (Mati morja),
  • Veļu māte (Mati duhov prednikov),
  • Lopu māte(Mati živine),
  • Lietus māte (Mati dežja)
  • Upes māte (Mati rek)

Duhovi in demoni[uredi | uredi kodo]

  • Mājas gari – Hišni bogovi zaščite. Prinašali so srečo in uspešnost.
  • Pūķis (Zmaj)– Hišni duh.
  • Vadātājs – Demon, ki je rad zavajal ljudi, da so hodili v krogu in se izgubljali. LAhko je bil viden ali neviden. V kolikor se je svoji žrtvi ni prikazal, je le ta hodila v krogih. Če pa se je prikazal,v vidni obliki, pogosto v obliki psa ali otroka, je vodil svoje žrtve v smrt.
  • Veļi – mrtve duše, povezane z Velnsi (demon vrag) in oblaki. Podzemlje so imenovali Viņsaule.
  • Velns – demon, poročen z Ragano.
  • Vilkacis – Pošast, ki je bila nekoč človek.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nikolai Mikhailov. Mythologia Slovenica, Mladika, Trst, 2002