Avstro-ogrske oborožene sile

Vojna zastava

Vrhovni poveljnik,
Cesar Franc Jožef I.

Vrhovni poveljnik od 1917 naprej,
Cesar Karel I.

Avstro-ogrske oborožene sile ali Avstro-ogrska vojska je bila kopenska vojska Avstro-ogrske dualne države (1867-1918). Sestavljena je bila iz skupne vojske (K.u.K. Armee - naborništvo je bilo iz vseh delov dežel), avstrijski Landwehr (naborništvo iz Cislajtanije) in madžarski Honvédség (naborništvo iz Translajtanije).

Razdelitev treh redov vojske (vojska, mornarica in letalstvo):

• Avstro-ogrske oborožene sile
• Avstro-ogrska vojna mornarica
• Avstro-ogrsko vojno letalstvo

Uradne označbe so bile naslednje:

- Polki skupne vojske so bili imenovani kot Cesarski in Kraljevi (nemško: Kaiserlich und Königlich (K.u.K.); (madžarsko: Császári és Királyi)

- Polki avstrijskega Landwehra so bili Cesarski-kraljevi (nemško: Kaiserlich/Königlich (kar pomeni Cesarsko-avstrijski/Kraljevo-Bohemijski (Kaiserlich österreichisch/Königlich böhmisch)); (madžarsko: Császári/Királyi)

- Polki madžarskega Honvédség-a so bili Kraljevo Madžarski (nemško: Königlich ungarisch); (madžarsko: Magyar Királyi)

Večina madžarske konjenice, pehote in topništva se je bojevalo za madžarsko kraljevo vlado, ki je doživela neuspeh v Vojni za Neodvisnost od 1848 do 1849, dokler se ni predala Carski vojski in bila razpuščena češ da je pomagala Avstrijski cesarski vojski. Po predaji so bile madžarske enote razpuščene ali pa premeščene, nacionalne madžarske enote pa niso bile organizirane vse do Avstro-ogrskega kompromisa leta 1867.

Skupna vojska (ali K.u.K.) je prišla v veljavo po ustanovitvi Avstro-ogrske dualne monarhije leta 1867 in je bila razpuščena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Do 1867 je bila Avstrijska kopenska vojska tista, ki je bila pozneje del Avstro-ogrske vojske (imenovana k.k. Kaiserlich, Könighlich).

Cesarske in Kraljeve enote so bile slabo izurjene in so imele omejen dostop do nove opreme zato, ker so vlade Cislajtanije in Translajtanije raje financirale svoje enote namesto da bi oskrbovale vse tri vrste vojske istočasno. Vsi Honvedseški in Landwehrski polki so bili sestavljeni iz treh bataljonov, medtem ko so jih skupni vojaški polki imeli štiri.

Dolgotrajna bela vojaška uniforma je bila zamenjana z temno-modro, ki je ostala standardna verzija v naslednjem desetletju, vse dokler ni bila siva uniforma, pozneje uporabljena v prvi svetovni vojni, predstavljena leta 1909.

Zadnji preživeli vojak avstro-ogrske vojske je bil veteran Franz Künstler, ki je umrl maja 2008, star 107 let.

Avstro-ogrska vojska julija 1914 (ob mobilizaciji)

• 30,000 častnikov
• 410,00 podčastnikov in vojakov
• 87,000 konjev
• 120,000 topov v poljskem topništvu

Po vojni napovedi se je 3,35 mil. vojakov (vključno z prvo poklicanimi rezervami in rekruti leta 1914) zbralo za akcijo.

Avstro-ogrska vojska je bila uradno pod poveljstvom cesarja Franca Jožefa. L. 1914 je bil Franc Jožef star 84 let in poveljnik štaba grof Franz Conrad von Hötzendorf je imel večjo moč na oboroženimi silami. Von Hötzendorf je izzval agresivno zunanjo politiko in zagovarjal uporabo vojaške akcije da bi rešil Avstro-ogrski teritorialni spor z Italijo in Srbijo.

Nadvojvoda Friedrich, Grof Teschenski je bil imenovan za vrhovnega poveljnika avstro-ogrske vojske 11. Julija 1914. Mislilo se je, da se ne bo vtikal v akcijske in taktične talente von Hötzendorfa. Friedrich je ostal vrhovni poveljnik do februarja 1917, ko se je cesar Karel I. odločil, da bo sam prevzel poveljstvo.

Skupna vojska (K.u.K. – Kaiserlich und Königlich)

• 16 korpusov
• 49 pehotnih divizij - 76 pehotnih brigad - 14 gorskih brigad
• 8 konjeniških divizij - 16 konjeniških brigad
• 102 pehotnih polkov (4 bataljone vsak) - 4 bosansko-hercegovski (bosnisch-hercegowinische) polki (4 bataljone vsak)
• 4 cesarsko tirolski-strelski polki (Tiroler Kaiserjäger) (4 bataljone vsak)
• 32 strelskih bataljonov (Feldjäger) - 1 bosansko-hercegovski strelski bataljon (bosnisch-hercegowinisches feldjäger bataillon)
• 42 poljsko-topniških polkov (Feldkanonen-Regimenter) - 14 poljsko-hovitzerskih polkov (Feldhaubitz-Regimenter)
• 11 gorsko-topniških polkov (originalno imenovani Reitende Artillerie Division) - 14 težko-hovitzerskih bataljonov (originalno imenovanih Schewere Haubitz-Division)
• 11 gorsko-topniških polkov (Gebirgsartillerie Regimenter)
• 6 trdnjavsko-topniških polkov (Festungsartillerie Regimenter) - 8 neodvisnih trdnjavsko-topniških bataljonov (Selbst, Festungsartillerie Bataillone)
• 15 Dragonskih polkov (Dragoner) - 16 Husarskih polkov (Husaren) - 11 Ulanskih polkov (Ulanen)
• 16 transportnih bataljonov (železniški)
• 23 inžinerskih bataljonov (Sappeure/Pioniere) - 1 mostni-gradljivi bataljon (Brücken Bataillon) - 1 železniški polk (Eisenbahn-Regiment) - 1 signalni polk (Telegraphen-Regiment)

Landwehr (K.K. - Kaiserlich österreichisch/Königlich böhmisch)

• 35 Landwehr pehotnih polkov (3 bataljone vsak) (Landwehr Infanterie-Regimenter)
• 6 Landwehr polkov Ulancev
• 8 Landwehr poljskih topniških bataljonov (Feldkanonen) - 8 Landwehr poljskih hovitzerskih bataljonov (Feldhaubitz)

Gorska pehota z naslednjimi enotami:

• 2 Landwehr gorska pehotna polka (Gebirgsinfanterie-Regimenter) No. 4 in No. 27
• 3 Tirolski strelski polki (Cesarski strelci) (Tiroler Landesschützen Regimenter) - od januarja 1917 imenovani Kaiserschützen
• 1 gorski tirolski strelski bataljon (Reitende Tiroler Landesschützen)
• 1 gorski dalmacijski strelski bataljon (Reitende Dalmatiner Landesschützen)

K.u. Honvéd (Königlich ungarische Landwehr)

Del Kraljevo madžarskega Landwehra, od katerega je bil Kraljevi Hrvaški Landwehr (Kraljevsko hrvatsko domobranstvo), je vseboval 1 pehotno divizijo (od 7 v Honvédu) in 1 konjeniški polk (od 10 v Honvédu).

• 6 K.u. Honvéd Landwehr distrikt (Distrikte)
• 2 K.u. Honvéd pehotni diviziji (Infanterie Truppendivisionen)
• 2 K.u. Honvéd konjeniški diviziji (Kavallerie Truppendivisionen)
• 4 K.u. Honvéd pehotne brigade (Infanteriebrigaden) - 12 neodvisnih K.u. Honvéd pehotnih brigad
• 4 K.u. Honvéd konjeniške brigade (Kavalleriebrigaden)
• 32 Honvéd pehotnih polkov (Infanterie-Regimenter)
• 10 Honvéd Husarskih polkov (Husaren-Regimenter)
• 8 Honvéd poljsko-topniških polkov (Feldkanonen Regimenter) - 1 Honvéd gorski-topniški bataljon (Reitende Artillerie Abteilung)

Pehotni polki K.u.K. vojske so vsak imeli po 4 bataljone; pehotni polki K.k. in K.u. Landwehra so imeli vsak po 3 bataljone, razen 3. Polka Tirolskih deželnih strelcev (Tirolski fusiljerji), ki so imeli 4 bataljone.

Enote, ki so leta 1915 imele imena ali nadimke časti v polkih so jih izgubili po ukazu vojnega ministrstva. Potem so enote označevali samo še s številkami. Npr. K.u.K. Infaterie-Regiment (Hoch und Deutschmeister) No. 4 je postal Infanterie-Regiment No.4

Glej tudi

• Seznam činov avstro-ogrskih oboroženih sil