Ibn Sina

Ibn Sina

Islamska znanost in filozofija Srednjeveška filozofija
Ibn Sinin kip v Dušanbeju
Ime	Ibn Sina
Šola/tradicija	avicenizem (islamski novoplatonizem)
Glavna zanimanja	medicina, falsifa, logika, kalam, alkimija, matematika, fizika, poezija
Pomembne ideje	reinterpretacija Aristotelove metafizike; pomembno pionirsko delo na mnogih znanstvenih področjih; smatra se za očeta moderne medicine
Vplivi Mohamed, Hipokrat, Galen, Ajurveda, Aristotel, Plotin, novoplatonizem, indijska matematika, Al-Kindi, Al-Farabi, Razi, Al-Biruni, Bratstvo iskrenosti, nestorijanski viri helenizma in medicine ter sabejski viri astronomije
Vplival na Biruni, Omar Hajam, Ibn Junis, Al-Gazali, Razi, Ibn Badža, Ibn Rušd, Suhravardi, teozofija Luči, At-Tusi, visoka sholastika, Herman Koroški, Albert Veliki, Duns Škot, Akvinski, Maimonides, R. Bacon, Buridan, Galileo, Harvey, Descartes, Spinoza

Abu Ali al-Husajn ibn Abd Alah ibn Sina Balkhi (tudi Abu Ali Sina Balkhi, perzijsko ابوعلی سینا بلخى; Ibn Sina, perzijsko: ابن سینا ; in latinizirano Avicenna), perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poleg v standardni medicinski izobrazbi je bil še širše izobražen v filozofiji in v znanostih: psihologiji, logiki, matematiki, fiziki, astronomiji, kemiji, geologiji, paleontologiji. Ukvarjal se je tudi s politiko, poezijo in poučevanjem kot učitelj.

Avicenin medicinski in filozofski opus je v prvi polovici 13. stoletja prodrl na Zahod še pred prevodi Aristotela.

Literatura

• Abu Ali ibn Sina (Avicenna), prev. Bučan, Danijel, »Knjiga naputaka i opasaka« (Kitab al-Isharat wa-‘l-tanbihat), Demetra, Zagreb 2000 (COBISS)
• Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
• Eliade, Mircea, Zgodovina religioznih verovanj in idej. Ljubljana, 1996, zv. 3, pog. 278 (COBISS)
• Libéra, Alain de, »Srednjeveška filozofija«, Aristej, Maribor 2007 (COBISS)