Atlantski losos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atlantski losos
Salmo salar.png
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Salmoniformes (lososi)
Družina: Salmonidae (postrvi)
Rod: Salmo
Vrsta: S. salar
Znanstveno ime
Salmo salar
Linnaeus
Življenjski prostor atlantskega lososa
Življenjski prostor atlantskega lososa

Atlantski losos, (znanstveno ime Salmo salar), imenovan tudi samo losos, je riba iz družine Salmonidae (postrvi). Njen življenjski prostor je severni Atlantski ocean in reke, ki tečejo vanj (z ozemlja Severne Amerike, Evrope, Grenlandije in Islandije), poleg tega pa se je zaradi človekovih posegov razširil tudi po severnem Pacifiku.[2][3] Večina atlantskih lososov sledi anadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu[3], saj največji del hranilnega in rastnega življenja preživijo v slani vodi, odrasle ribe pa se za razmnoževanje vračajo v sladkovodne vodotoke. Je komercialno zanimiva riba, saj jo za namene prehrane vzgajajo v ribogojnicah po vsem svetu, popularen pa je tudi športni ribolov na populacijo v divjini.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Losos je relativno velik salmonid, saj povprečni odrasli primerki v dolžino merijo 71 do 76 cm in tehtajo med 3,6 in 5,4 kg.[4] Največji izmerjeni primerki so merili okoli 153 cm (60 in) in so tehtali 45 kg (99 lb).[5] Obarvanost mladega lososa ni podobna odrasli stopnji. Ko živijo v sladki vodi, nosijo modre in rdeče pike. Med odraščanjem v morju dobijo srebrnkasto-moder sijaj. Ko popolnoma odrastejo, jih najlažje prepoznamo po črnih pikah nad bočno linijo, medtem ko repna plavut običajno ostane brez pik. V razmnoževalnem obdobju samci postanejo rahlo rdečkasti ali zelenkasti. Lososovo telo je vretenaste oblike. Zobje so dobro razviti. Vse plavuti, razen maščobne, so črno obrobljene.

Razvojne stopnje in življenjski prostor[uredi | uredi kodo]

Večina atlantskih lososov sledi anadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu[3], saj največji del hranilnega in rastnega življenja preživijo v slani vodi, odrasle ribe pa se za razmnoževanje vračajo v sladkovodne vodotoke, kjer ležejo ikre in kjer nato mladice preživijo nekaj razvojnih faz. Sladkovodna faza traja od enega do osem let in se daljša v odvisnosti od naraščajoče severne lege posameznega vodotoka[6]. Po odhodu v morje preživijo od ene do štirih let hitre rasti, nakar se nehajo prehranjevati in preko ovir navzgor ob toku vodotokov vrnejo v reke, na kraje za razmnoževanje, običajno tja, kjer so se izlegle. Po izleganju iker atlantski losos za razliko od pacifiškega ne pogine, temveč si lahko opomore in razmnoževalni cikel ponovi večkrat, čeprav večina primerkov zaradi hudih telesnih obremenitev med ciklom v življenju običajno izvede le enega ali dva cikla[3][7].

Atlantski losos ne zahteva slane vode - na severni polobli obstaja vrsta primerov izoliranih popolnoma sladkovodnih populacij.[3]

Komercialno izkoriščanje[uredi | uredi kodo]

Atlantski losos v naravi
Atlantski losos v ribarnici

V svojih razmnoževalnih vodotokih velja atlantski losos za cenjeno ribo pri rekreativnem ribolovu. Pri svojem razmnoževalnem ciklu, ki poteka vsako leto ob približno enakem času, ga najpogosteje lovijo s tehniko muharjenja. V preteklosti je bila riba pomembna za komercialni ribolov in spremljajočo prehrambeno industrijo; toda zaradi prekomernega ribarjenja in uničevanja naravnega okolja je gospodarski ribolov v naravi živeče populacije praktično mrtev in divji primerki predstavljajo le še 0,5% tržno dostopnega atlantskega lososa. Ostalo je vzgojeno v ribogojnicah, zlasti na Norveškem, v Čilu, Kanadi, Združenem kraljestvu, Irskem, Ferskih otokih, Rusiji ter Tasmaniji in Avstraliji. Ribiške družine, zlasti iz Islandije in Skandinavije, se tudi pridružujejo Severnoameriškemu skladu za lososa in skupaj odkupujejo kvote za odlov in s tem ohranjajo populacijo atlantskega lososa v divjini.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ World Conservation Monitoring Centre (1996). Salmo salar . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2010.2.3. IUCN 2010. Pridobljeno: 7. marec 2011.
  2. ^ Shearer, W. (1992). The Atlantic Salmon. Halstead Press. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 The Audubon Society Field Guide to North American Fishes, Whales & Dolphins. Chanticleer Press. 1983. str. 395. 
  4. ^ [1] Atlantic salmon (Salmo salar), povzeto po "Status Review for Anadromous Atlantic Salmon (Salmo salar) in the United States" (Fay et al. 2006)
  5. ^ Burnie D and Wilson DE (Eds.), Animal: The Definitive Visual Guide to the World's Wildlife. DK Adult (2005), ISBN 0789477645
  6. ^ Klemetsen A, Amundsen P-A, Dempson JB, Jonsson B, Jonsson N, O’Connell MF, Mortensen E (2003). "Atlantic salmon Salmo salar L., brown trout Salmo trutta L. and Arctic charr Salvelinus alpinus (L.): a review of aspects of their life histories". Ecology of Freshwater Fish. doi:10.1034/j.1600-0633.2003.00010.x. 
  7. ^ 7,0 7,1 Heen, K. (1993). Salmon Aquaculture. Halstead Press. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]