Aronija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Aronija je rod grmičevja, ki izvira iz vzhoda Severne Amerike ter ga sestavljajo dve, po nekaterih klasifikacijah pa tri podvrsti. Bujno rastoči grm zraste od 1 do 3 m v višino, lahko pa se ga oblikuje tudi v manjše drevo. V naravi raste aronija največkrat v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ljudje aronijo pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Po jedrski katastrofi v Černobilu so plodove aronije uporabljali za blaženje zdravstvenih težav od radioaktivnosti obolelih ljudi. Zaradi visoke odpornosti na mraz, saj prenese zimsko temperaturo celo do -47°C, aronijo mnogi imenujejo tudi »Sibirska borovnica« in so jo zasadili v Rusiji, na Finskem in na Švedskem. Prav tako je rastlina odporna na sušo, škodljivce, onesnaženje in bolezni.

zreli plodovi aronije

Uporaba plodov aronije v zdravilstvu[uredi | uredi kodo]

Plodovi aronije so bogati z vitamini C, E, B2, B6, barvili antociani, folno kislino, zavirajo procese staranja, zagotavljajo več energije, ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov. Plodove lahko uživamo sveže, sušene ali predelane v marmelade. Rastlina je uvrščena med zdravilne rastline.