Aristolohijska kislina
| Aristolohijska kislina | |
|---|---|
 |
|
| IUPAC ime | 8-metoksi-6-nitrofenantro[3,4-d][1,3]dioksol-5-karboksilna kislina |
| Druga imena | aristinična kislina |
| Identifikatorji | |
| Število CAS | 313-67-7 |
| PubChem | |
| KEGG | |
| SMILES |
|
| InChI |
|
| ChemSpider | |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C17H11NO7 |
| Molska masa | 341.27 g mol−1 |
| Gostota | 1,571 g/cm3 |
| Tališče |
260 - 265 °C |
| Vrelišče |
615,5 °C |
| Topnost (voda) | delno topna v vodi |
| Nevarnosti | |
| Plamenišče | 326 °C |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Aristolohijska kislina je karcinogen (rakotvoren), mutagen in nefrotoksičen alkaloid, ki ga vsebujejo rastline iz družine podraščevk, predvsem v rodu podraščecev (Aristolochia).[1][op. 1]
Vsebina |
[uredi] Ekologija
Rod podraščecev združuje okoli 500 povečini plezajočih vrst. Razširjen je predvsem v tropskih in subtropskih krajih, v Evropi pa se nahaja samonikel navadni podraščec (A. clematitis), in sicer v krajih z milejšim podnebjem v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. Raste med podrastjo v gozdovih in grmovju, pa tudi v sadovnjakih, vrtovih in na poljih.[2]
Na področju Balkana, predvsem blizu reke Donave, je najverjetnejši vzrok zastrupitev z aristolohijsko kislino kontaminacija pšenične moke s semeni navadnega podraščeca, saj slednji raste tudi kot plevel na žitnih poljih.[3] Po nekaterih podatkih naj bi samo na širšem območju Slavonskega Broda v zadnjih 20 letih umrlo več kot 600 ljudi zaradi Balkanske nefropatije.[4]
[uredi] Strupenost in klinični pomen
Omenjene rastline so sestavina nekaterih kitajskih zeliščnih pripravkov, zato je toksično delovanje na ledvice v okviru teh tradicionalnih zdravil poimenovano kot nefropatija kitajskih zelišč (CHN), ki se klinično kaže z zmerno povišanim krvnim tlakom (hipertenzijo), zmerno proteinurijo in glukozurijo (prisotnost beljakovin in glukoze v urinu) ter zvišanimi vrednostmi kreatinina v serumu, pogosto pa je prisotna tudi huda anemija. S patološkega vidika je v ledvicah vidna intersticijska fibroza z atrofijo in uničenjem ledvičnih cevk oz. tubulov, glomeruli pa povečini niso prizadeti. Končna odpoved ledvic lahko napreduje zelo hitro, tj. v času 6–24 mesecev, kar zahteva bodisi dializo bodisi presaditev (transplantacijo) ledvic.[1][5]
Biološke in morfološke značilnosti CHN-a so zelo podobne t. i. Balkanski endemski nefropatiji (BEN), ki je prav tako tip fibrozne intersticijske nefropatije in pri kateri naj bi bila aristolohijska kislina tudi pomemben dejavnik pri razvoju bolezni.[6][7][8] Sočasno je z ledvičnim popuščanjem povečana nevarnost nastanka urotelnega karcinoma v zgornjih sečilih.[9][3]
[uredi] Mehanizem delovanja
Točni mehanizmi delovanja aristolohijske kisline niso znani, vendar zadnje raziskave kažejo na to, da je glavni vzrok neposredna okvara DNK. Kislina se v organizmu namreč presnovi v mutagena produkta, imenovana aristolaktam I in II, ki z DNK tvorita kovalentne komplekse. Neposredno citotoksično delovanje ni verjeten mehanizem zaradi zakasnelega pojava bolezni ter razvoja bolezni dolgo po izpostavitvi.[1]
[uredi] Opombe
- ^ Aristolohijska kislina v strogem kemičnem pogledu tvori družino spojin, vendar je samo spojina, ki ima na 8. mestu metoksi radikalno skupino (-OCH3) strupena in rakotvorna, zato jo natančneje označujemo kot aristolohijska kislina I oz. A.
[uredi] Sklici
- ^ 1,0 1,1 1,2 Nolin, T.D. & Himmelfarb, J. (2010). "Mechanisms of drug-induced nephrotoxicity". Adverse Drug Reactions. Springer. str. 123. ISBN 9783642006623. http://books.google.com/books?id=0NhAFmL2Q08C&pg=PA123.
- ^ "Aristolochia clematitis - L.". Plants For A Future. Pridobljeno 2011-12-29.
- ^ 3,0 3,1 Grollman A.P., Shibutani S. in Moriya M. s sod. (2007). "Aristolochic acid and the etiology of endemic (Balkan) nephropathy". Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 104 (29): 12129–34. doi:10.1073/pnas.0701248104. PMID 17620607. PMC 1913550. http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pmcentrez&artid=1913550.
- ^ »Hrvatski znanstvenici otkrili uzrok teške bolesti bubrega«. Jutarnji List (4. julij 2007). Pridobljeno dne 2011-12-29. (v hrvaščini)
- ^ Cosyns, J.P. (2003). "Aristolochic acid and 'Chinese herbs nephropathy': a review of the evidence to date". Drug Saf. 26 (1): 33-48. PMID 12495362.
- ^ Arlt, V.M. s sod. (2002). "Is aristolochic acid a risk factor for Balkan endemic nephropathy-associated urothelial cancer?". Int. J. Cancer 101: 500-2.
- ^ Geacintov, N.E. & Broyde, S., ur (2010). "Introduction and perspectives on the Chemistry and Biology of DNA Damage". The Chemical Biology of DNA Damage. Wiley-VCH. str. 7. ISBN 9783527322954. http://books.google.com/books?id=PueBA8SiPdAC&pg=PA7.
- ^ Wild, C. s sod., ur (2008). Molecular epidemiology of chronic diseases. John Wiley & Sons. str. 113. ISBN 9780470027431. http://books.google.com/books?id=w86iv6ib-zcC&pg=PA113.
- ^ Ronco, C. s sod., ur (2008). Critical care nephrology. Elsevier Health Sciences. str. 1699. ISBN 9781416042525. http://books.google.com/books?id=XkKn96HThzEC&pg=PA1699.
