Arhitektura ANSI-SPARC

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
ANSI-SPARC tri-nivojska arhitektura

ANSI-SPARC je kratica za American National Standard Institute (ANSI), Standard Planning And Requirements Comitee (SPARC) in predstavlja tri-nivojsko arhitekturo podatkovne baze, katera pa nikoli ni postala standard. Opredeljuje tri nivoje:

  • zunanji nivo
  • konceptualni nivo
  • fizični nivo

Osnovni cilj[uredi | uredi kodo]

Osnovni cilj je ločitev izbranega uporabniškega pogleda od njegove fizične predstavitve. Razlogi za ločitev:

  • vsi uporabniki uporabljajo iste podatke in lahko spreminjajo svoje poglede
  • uporabnik naj ne bi imel dostopa do fizičnih podatkov
  • sprememba podatkovne strukture ne sme vplivati na uporabniške poglede,
  • fizične spremembe naj nimajo vpliva na interno shemo
  • administrator lahko spremeni konceptualno ali globalno strukturo ne da bi pri tem vplival na uporabnika

Zunanji nivo[uredi | uredi kodo]

Uporabniški pogled na podatkovno bazo oziroma opis dela podatkovne baze je predstavljen z:

  • entitetami
  • atributi
  • relacijami lastnega okolja
  • različne predstavitve enakih podatkov

Konceptualni nivo[uredi | uredi kodo]

Skupen pogled na podatkovno bazo predstavljen z:

  • vsemi entitetami, relacijami in pripadajočimi atributi
  • omejitvami
  • semantičnimi informacijami o podatkih
  • informacijami, vezanimi na varnost in integriteto

Notranji nivo[uredi | uredi kodo]

Fizična predstavitev podatkovne baze na računalniku. Podan je opis, kako so podatki shranjeni v podatkovni bazi:

  • dodelitev spomina za podatke in indekse
  • opis zapisov skupaj s podatki
  • enkripcijske tehnike in stiskanje podatkov

Za fizično organizacijo podatkov pa je zadolžen operacijski sistem ob podpori SUPB.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jardine, Donald A. (1977). The ANSI/SPARC DBMS Model. North-Holland Pub. Co.
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko LJ. »Ansi-Sparc arhitektura«. Pridobljeno 3. februarja 2013.