Argument (logika)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Argument je sestav trditev (tudi izjav, stavkov, propozicij), ki jim lahko pripišemo resničnostne vrednosti in v katerih je določena trditev na razumen način podprta z razlogi za njeno sprejetje. V argumentu razlogi preko premis utemeljujejo (podpirajo, upravičujejo, dokazujejo, demonstrirajo) sklep, ta podpora pa racionalno osebo prepričuje v sprejetje sklepa. Argument (dokaz) je niz stavkov, ki ga sestavljajo premise in sklep, pogosto tudi vmesne vrstice, podpremise. Z argumentom se dokazuje upravičenost sklepanja, tj. da premise »podpirajo« sklep.

Primer preprostega logičnega sklepanja:

premisa 1.....Vsi ljudje so smrtni.
premisa 2.....Janez je človek.
...
sklep...........Janez je smrten.

Argument je veljaven, kadar je njegova logična oblika veljavna - v tem primeru je logično nemogoče, da bi bile premise resnične, zaključek pa neresničen. Veljaven argument z resničnimi premisami in resničnim zaključkom je zdrav.



Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Šuster, D. (1997). Logika in kritično razmišljanje.
  • Šuster, D. (1998). Moč argumenta.
  • Uršič&Markič (2003). Osnove logike.

Moč argumenta[uredi | uredi kodo]

Moč argumenta je, ko neko trditev podpiramo s smiselnimi/logičnimi argumenti

Argument moči[uredi | uredi kodo]

Argument moči je, ko nekdo izkorišča svojo moč (npr.: šef ukaže uslužbencem da morajo narediti določeno stvar in njegov argument je to, da ker je on šef ga morajo uslužbenci ubogati)