Areola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Areola je specifičen organ kaktusov, ki tvori bodice, trihome, cvetove in plodove. Strukturo tvori poseben areolarni meristem. Areolarni meristemi imajo pri raznih kaktusih zelo podobne strukture, vendar lahko iniciacije posameznih meristemov potekajo zelo različno glede na vrsto.

Funkcija areole[uredi | uredi kodo]

Skica prereza areolarnega sistema kaktusa

Areola je modificiran pazdušni brst, ki nastane na povečani listni zasnovi in producira bodice namesto listov. Bodice izraščajo iz obrobja areolarnega meristema (meristema bodic), na isti način kot bi prvotno nastal listni primordij. Najprej nastane konična tvorba velikosti okoli 0.1 mm, nakar prične iz vrha rasti bodica. Primordij bodic raste z celično delitvijo na bazi, imenujemo pa ga interkalarni (vmesni) meristem. To je tanka plast debeline nekaj celic, ki tvorijo nove, stalne debelostenske podolgovate celice le proti vrhu bodice, proti zasnovi pa ne. Na vrhnjem delu bodice postajajo debele celične stene impregnirane z ligninom, kar povzroči otrjevanje bodic. Na površini bodic je tanka plast povrhnjice (epidermis bodic), ki je hrapava, luskasta in razpokana, posebno pri opuncijah. Glohide so posebne manjše bodice z neolesenelim vznožjem, kjer se zlahka odlomijo. Lasate ščetine kaktusov iz rodu Espostoa so posebne neolesenele bodice brez ligninskih celic, dlačice na bodicah kaktusa vrste Mammillaria plumosa pa so posebni izrastki, ki nastajajo iz epidermalnih celic bodic. Zgornji, oleseneli del bodice je ponavadi neprepusten za vodo.

Areolarni meristem[uredi | uredi kodo]

Sekundarno meristemsko tkivo v areolah skrbi za nastajanje bodic, cvetov in plodov. Tkivo areole je s prevodnim tkovom dobro povezano s sosednjimi tkivi, posebno z asimilacijskim tkivom.

Viri[uredi | uredi kodo]

Nobel & Gibson, The Cactus Primer

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]