Antonov An-26

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
An-26
An-26 srbskih letalskih isl
Vloga Transportno letalo, potniško letalo
Izvor Sovjetska zveza, (Ukrajina)
Krstni polet 21.maj 1969
Status V uporabi
Glavni uporabniki Beloruske letalske sile
Madžarske letalske sile
Izdelovan 1969–1986
Število izdelanih 1 403
Razvit iz Antonov An-24
Različice Antonov An-32
Tovorni prostor
An-26
Helikopter MI-17 in AN-26

Antonov An-26 (NATO oznaka: Curl) je dvomotorno turbopropelersko vojaško in civilno transportno letalo. Zasnovali in proizvajali so ga v Sovjetski zvezi med leti 1969–1985. Skupaj je bilo izdelano 1403 letal.[1]

Po uspehu taktičnega transportnegaletala An-24T, se je pojavil interes za razvoj letala s tovorno rampo. Prvo poizkuse z rampo so izvedli na letalu An-40, ki so jo potem preuredili za trup An-24 in tako je nastal An-26. Letalo je bilo primarno zasnovano kot vojaško letalo.

An-26 uporablja veliko tehnologije iz predhodnika An-24, ki mu je po izgledu precej podoben. Uporablja visoka krila, dva turbopropelerska motorja, kapljasta okna pri straneh in statično linijo za metanje padalcev. Letalo so predstavili publiki na 27. Pariškem letalskem šovu.

An-26 so proizvajali brez licenčnega dogovora na Kitajskem kot Y-14

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Posadka: 5 (2 pilota, 1 radio operater, 1 inženir, 1 navigator)
  • Kapaciteta: 40 potnikov
  • Tovor: 5 500 kg (12 125 lb)
  • Dolžina: 23,80 m (78 ft 1 in)
  • Razpon kril: 29,20 m (95 ft 9½ in)
  • Višina: 8,58 m (28 ft 1½ in)
  • Površina kril: 74,98 m² (807 ft²)
  • Prazna teža: 15 020 kg (33 113 lb)
  • Maks. vzletna teža: 24 000 kg (52 911 lb)
  • Motorji: 2 × Progress AI-24VT turbopropa, 2 103 kW (2 820 KM) vsak; (plus en majhen reaktivni motor Tumanski Ru-19-A300 type 7,85 kN (1 795 lb), ki služi kot APU
  • Potovalna hitrost: 440 km/h (237 knots, 273 mph)
  • Dolet: 2 500 km (1 376 nmi, 1 584 mi) z maks gorivom; 1 100 km (594 nmi, 683 mi) z maks. tovorom
  • Višina leta (servisna): 7 500 m (24 600 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 8,0 m/s (1 575 ft/min)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gordon, Yefim. Komissarov, Dmitry & Sergey. “Antonov's Turboprop Twins”. Hinkley. Midland. 2003. ISBN 978-1-85780-153-8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]