Anton Laščak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anton Laščak
Anton Laščak.jpg
Rojstvo: 21. september 1856
Gorica, Avstro Ogrska
Smrt: 1946
Kairo, Egipt
Druga imena: Antonio Lasciac
Poznan/a po: arhitekt Egiptovskega kralja
Poklic: inženir

Anton Laščak ali Antonio Lasciac Italijanski arhitekt, inženir in pesnik, *21. september 1856, Gorica, Avstro Ogrska, †1946, Kairo, Egipt.

Delo[uredi | uredi kodo]

Po realki v Gorici, je študiral arhitekturo na Politehnični fakulteti na Dunaju.Zaradi primankovanja naročil v domačem okolju, se je po študiju in poroki z Goričanko Marijo Plesnizer preselil v Aleksandrijo. Ustvaril je vrsto luksuznih palač v Kairu in Aleksandriji, v Sloveniji pa park in vilo Rafut na Pristavi v Rožni Dolini. Ustvarjal je tudi v Perugii, Rimu, Turinu in Carigradu. V Gorici je imel precej zamisli, vendar se je uresničila samo fontana z obeliskom v Podturnu. Takoj po prihodu v Aleksandrijo leta 1882 je zaslovel z monumentalno galerijo Menasce, kar mu je odprlo pot do bogatih naročnikov egiptovskega meščanstva in plemstva. V središču Kaira so v zadnjih letih obnovili njegovi dve palači: sedež nacionalne banke Misr, stavba tržaške Assicurazioni Generali. Za zasluge je od egiptovskega podkralja Abasa II. prejel plemiški naziv beg, kar ustreza baronu. To obdobje se je končalo s prvo svetovno vojno, ko je bil kralj odstavljen, iz britanskega Egipta pa je kot avstroogrski državljan bežal tudi Laščak. V Kairo se je vrnil kmalu po vojni, ko v Gorici niso sprejeli nobenega njegovega projekta. Poleg arhitekture so bili njegovi konjički še skladanje in poezija v furlanščini. Zadnja leta življenja je preživel doma, vendar se je devetdesetleten odpravil nazaj k Nilu, kjer je umrl.

Rodoslovna raziskava dokazuje, da gre za sina slovenskih staršev, poročenega s Slovenko. Pričevanje pa je potrdilo, da je znal slovensko in se s svojimi sorodniki iz Ročinja pogovarjal v slovenščini. Rodil se je v furlanskem okolju, pisal in komuniciral predvsem v italijanščini in furlanščini, simpatiziral z iredentizmom. Imel se je za Italijana, tuja strokovna literatura pa ga pozna predvsem kot italijanskega arhitekta Antonia Lasciaca.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Janja Brodar (2011.04.07). "Vila ki začara". 14:polet.