Anton Laščak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anton Laščak
Anton Laščak.jpg
Rojstvo 21. september 1856
Gorica, Avstro Ogrska
Smrt 1946
Kairo, Egipt
Druga imena Antonio Lasciac
Državljanstvo Flag of Italy.svg Italija
Poklic inženir
Poznan po arhitekt Egiptovskega kralja

Anton Laščak ali Antonio Lasciac Italijanski arhitekt, inženir in pesnik, *21. september 1856, Gorica, Avstro Ogrska, †1946, Kairo, Egipt.

Delo[uredi | uredi kodo]

Po realki v Gorici, je študiral arhitekturo na Politehnični fakulteti na Dunaju.Zaradi primankovanja naročil v domačem okolju, se je po študiju in poroki z Goričanko Marijo Plesnizer preselil v Aleksandrijo. Ustvaril je vrsto luksuznih palač v Kairu in Aleksandriji, v Sloveniji pa park in vilo Rafut na Pristavi v Rožni Dolini. Ustvarjal je tudi v Perugii, Rimu, Turinu in Carigradu. V Gorici je imel precej zamisli, vendar se je uresničila samo fontana z obeliskom v Podturnu. Takoj po prihodu v Aleksandrijo leta 1882 je zaslovel z monumentalno galerijo Menasce, kar mu je odprlo pot do bogatih naročnikov egiptovskega meščanstva in plemstva. V središču Kaira so v zadnjih letih obnovili njegovi dve palači: sedež nacionalne banke Misr, stavba tržaške Assicurazioni Generali. Za zasluge je od egiptovskega podkralja Abasa II. prejel plemiški naziv beg, kar ustreza baronu. To obdobje se je končalo s prvo svetovno vojno, ko je bil kralj odstavljen, iz britanskega Egipta pa je kot avstroogrski državljan bežal tudi Laščak. V Kairo se je vrnil kmalu po vojni, ko v Gorici niso sprejeli nobenega njegovega projekta. Poleg arhitekture so bili njegovi konjički še skladanje in poezija v furlanščini. Zadnja leta življenja je preživel doma, vendar se je devetdesetleten odpravil nazaj k Nilu, kjer je umrl.

Rodoslovna raziskava dokazuje, da gre za sina slovenskih staršev, poročenega s Slovenko. Pričevanje pa je potrdilo, da je znal slovensko in se s svojimi sorodniki iz Ročinja pogovarjal v slovenščini. Rodil se je v furlanskem okolju, pisal in komuniciral predvsem v italijanščini in furlanščini, simpatiziral z iredentizmom. Imel se je za Italijana, tuja strokovna literatura pa ga pozna predvsem kot italijanskega arhitekta Antonia Lasciaca.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Janja Brodar (2011.04.07). "Vila ki začara". 14:polet.