Antični observatorij Peking
Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem. Revolucionarni instrumenti, uporabljeni v tem prastarem observatoriju, so bili zgrajeni leta 1442, v času dinastije Ming, ter kasneje dodelani in spremenjeni v času dinastije Čing. Gre za enega najstarejših observatorijev na svetu in prekriva območje okrog 10000 m2. Observatorij sam leži na 15 metrov visoki opečnati platformi in obsega približno 1600 m2 veliko površino. Na platformi se nahajajo nekateri bronasti astronomski instrumenti, kot sta sončna ura ter armilarna sfera. To opazovalnico danes upravlja muzej, ki pripada pekinškemu planetariju.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1227, v času dinastije Jin, so astronomske instrumente prenesli iz mesta Kaifeng, do prvega observatorija v Pekingu. Pod vodstvom Zhu Yuanzhanga, ustanoviteljem imperija Ming, so astronomske instrumente prenesli iz Pekinga v Nandžing. Kasneje, v času vladarja Yongla, pa so cesarjevi obrtniki dobili naročilo, da naredijo kopije astronomskih instrumentov iz Nandžinga, vključno z armilarno sfero in sončno uro (Yuan Guibiao), ter jih uporabijo v pekinškem observatoriju. Ta je bil dokončan leta 1442. Astronomom iz dinastije Ming in Qing je služil, kot pripomoček za »potepanje« po nebu. Na podlagi opazovanj, so astronomi, za svojega vladarja pisali tudi posebna astronomska poročila. Ker je vladar predstavljal »nebeškega sina«, so bile navidezne lege planetov, Lune in Sonca še kako pomembne. Sredi leta 1600 je vladar nagradil jezuita Ferdinanda Verbiesta s popolnim nadzorom astronomskega observatorija. V letu 1673 je Ferdinand Verbiest nadzoroval in tudi sam pomagal pri obnovitvi nekaterih instrumentov. S pomočjo drugih jezuitov je kasneje pripomogel k razvoju opazovanja zvezd in planetov. Kasneje, v času dinastije Qing, so člani Zveze osmih narodov ukradli nekaj instrumentov z observatorija, vendar sta te proti koncu 1. svetovne vojne Francija in Nemčija vrnile nazaj na Kitajsko. Ob observatoriju je stal tudi predhodnik seizmografa, zasnovan po kitajskem astronomu Čangu Hengu. Nekateri instrumenti iz časa dinastije Ming pa se danes nahajajo na observatoriju Purple Mountain, v Nandžingu na Kitajskem.
Instrumenti[uredi | uredi kodo]
- Armilarna sfera je instrument, ki se uporablja za merjenje koordinat nebesnih teles. Zgrajen je iz dveh bronastih diskov, eden predstavlja ekliptiko (za sledenje Soncu), drugi pa nebesni ekvator (sledi telesom, ki niso Sonce).
- Kvadrant je instrument, zgrajen leta 1673, ki se uporablja za merjenje altitude in nadglaviščne lege nebesnih teles.
- Teodolit, instrument zgrajen leta 1715, ki se uporablja za merjenje altitude in azimuta nebesnih teles. Azimutni teodolit mu je precej podoben, vendar s primanjkljajem informacije o altitudi.
- Sekstant je instrument, ki se uporablja za merjenje kotnih razdalj med dvema nebesnima telesoma. Prav tako pa se uporablja tudi za merjenje kotnega premera Lune in Sonca.
- Nebesni globus, ki so ga prvič zgradili leta 1673, se uporablja za določitev časa vzhodov in zahodov nebesnih teles, poleg tega, pa ob kateremkoli času prikazuje azimut in altitudo (višinski kot) teles.
Opombe[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
