Anthony B. Herbert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anthony B. Herbert
Rojstvo7. april 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Herminie[d]
Smrt7. junij 2014({{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (84 let)
Cañon City[d]
PripadnostZdružene države Amerike ZDA
Rod/službaKopenska vojska ZDA
Aktivna leta1947 — 1948
1950 - 1952
1956 - 1971
ČinPodpolkovnik
Enota173. zračnoprevozna brigada
Oboroženi konfliktiKorejska vojna
Vietnamska vojna
PriznanjaSrebrna zvezda (1951)
Bronasta zvezda (1951)
Legija za zasluge Legija za zasluge (1966)
Vietnam Service Medal

Anthony B. Herbert, ameriški častnik in pisatelj, * 7. april 1930, Herminie, Pensilvanija, † 7. junij 2014, Canon City, Kolorado.

Najbolje je znan potem, da je prijavil več vojnih zločinov med vietnamsko vojno, a jih njegov poveljnik ni hotel preiskovati.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Maja 1947 je vstopil v Kopensko vojsko ZDA z željo, da postane padalec. Osnovno bojno urjenje je opravil v Fort Dixu (New Jersey), nakar pa je končal še Osnovno zračnoprevozno šolo v Fort Benningu (Georgia). Zatem je sprejel ponudbo o izstopu, se vrnil domov in končal srednjo šolo. Februarja 1950 je ponovno vstopil in postal pripadnik 82. zračnoprevozne divizije; v njeni sestavi je bil oktobra istega leta poslan v korejsko vojno. Kmalu se je izkazal v bojih in postal eden najmlajših višjih podčastnikov (Master Sergeant) ter tudi eden najbolj odlikovanih vojakov. Posledično ga je general Matthew Ridgway leta 1951 izbral, da predstavlja Ameriškega vojaka v Koreji, zaradi česar je bil poslan nazaj v ZDA, kjer je bil povabljen v Belo hišo. Tam se je srečal s predsednikom ZDA Harryjem Trumanom, nakar pa je nadaljeval s potovanjem po ZDA. Ob eni taki priložnosti je srečal bivšo prvo damo, Eleanor Roosevelt, ki ga je prepričala, da nadaljuje šolanje.

Leta 1952 je tako ponovno izstopil in se vpisal na Univerzo Pittsburgha, kjer je diplomiral leta 1956, nakar je ponovno vstopil v Kopensko vojsko kot podporočnik Nacionalne garde Pensilvanije. Osnovni tečaj pehotnega častnika je končal v Fort Benningu, ki ga je končal z visokimi ocenami. Postal je inštruktor v Gorskem rangerskem trenažnem kampu (Dahlonega, Georgia). Svoje naloge je opravljal dobro, zato je hitro napredoval. Leta 1968 je bil prvič poslan v vietnamsko vojno kot član pisarne generalnega inšpektorja pri 173. zračnoprevozni brigadi. Po razkritju pokola v My Laiju je Herbert izjavil, da je bil priča več ameriških vojnih zločinov nad Vietnamci, ki jih je prijavil svojim nadrejenim, a le-ti pa niso storili nič; zaradi tega je vložil tožbo proti svojim nadrejenim. Veliko komentatorjev je bilo mnenja, da so bile njegove obtožbe napihnjene oz. brez dokazov[1][2]. Naposled je bil prisiljen zapustiti vojsko in tako se je februarja 1972 upokojil.

Pozneje je bil vpleten v tožbo proti CBS zaradi prispevka v oddaji 60 minut, v katerem so ga označili za lažnivca[3]. Kot gosta ga je voditelj oddaje Mike Wallace presenetil, ko ga je soočil z bivšim kolegom, ki je zanikal verodostojnost večine njegove zgodbe[1].

Nagrade in odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Blum, David. Tick... Tick... Tick...: The Long Life and Turbulent Times of 60 Minutes. 2005, page 64-5.
  2. Lewy, Guenter. America in Vietnam, str. 323-5.
  3. Herbert v. Lando