Antacid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Antacidi so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zmanjševanje kislosti želodčnega soka. Dajejo se peroralno. V želodcu nevtralizirajo ali vežejo solno kislino (HCl). Neateri antacidi tudi obložijo želodčno sluznico in jo na ta način zaščitijo pred korozivnim delovanjem HCl in želodčnih encimov.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Učinkovit in varen antacid nevtralizira le odvečno količino HCl in vzdržuje želodčni pH med 3 in 5. V tem območju pH prebavni encimi ustrezno delujejo. Pri višji kislosti obstaja nevarnost korozivnih poškodb želodčne sluznice in posledično nastanek želodčne razjede. Če pa antacid nevtralizira preveč kisline, se pH preveč dvigne in želodčni encimi (katepsin, pepsin ...) se inaktivirajo ter ne opravljajo več proteolize. Hkrati se pri prevelikem padcu kislosti začneta pospešeno izločati histamin in gastrin, ki stimulirata nastanek večjih količin solne kisline ter po določenem času pH zopet zelo pade - ta pojav imenujemo sekundarna hipersekrecija želodčne kisline.

Indikacije[uredi | uredi kodo]

Antacidi se uporabljajo pri zgagi, ki je najznačilnejši simptom gastroezofagealnega refluksa ter pri lajšanju simptomov želodčne razjede.

Zdravljenje z antacidi je simptomatsko.

Vrste antacidov[uredi | uredi kodo]