Angleška državljanska vojna

Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki pravic le-teh (rojalisti).

Delimo jo na tri obdobja:

• Prva državljanska vojna (1642–46).
• Druga državljanska vojna (1648–49) - traja do obglavljenja Karla I.
• Tretja državljanska vojna (1649–51) - rojaliste vodi Karel II.

Po izumrtju rodbine Tudor (Elizabeta I.) na angleškem prestolu zavlada škotska plemiška rodbina Stuart (Jakob I.) in tako Škotska vstopi v personalno unijo z Anglijo. Preko naslednika Jakoba, Karla I., se pojavijo poskusi uvajanja absolutizma. Kmalu vladar pride v spor s parlamentom in vse močnejšo buržoazijo, saj ne spoštuje podedovane svoboščine angleškega plemstva in Cerkve iz leta 1215, katera jim je zagotovljena v Veliki listini svoboščin. Nasprotja se zaostrijo, ko Karel I. zavrne zahteve meščanstva izražene v listini Peticija pravic (Petition of rights). Leta 1629 celo razpusti parlament, vlada pa preganja puritance (kalvinistični nasprotniki anglikanske cerkve) in izsiljuje davke brez dovoljenja parlamenta.

Boj za oblast v državi leta 1642 pripelje do spopada med kavalirji (pristaši kralja) in okrogloglavci (pristaši parlamenta), ki preraste v državljansko vojno in revolucijo, v kateri - po reorganizaciji vojske - zmaga parlament (Oliver Cromwell). Cromwell obračuna s pripadniki kraljeve stranke, razpusti zgornji dom parlamenta in razglasi republiko - Commonwealth. Zavlada sam kot lord protektor (1653-1658) in v tem času je bil posebej uspešen na zunanjepolitičnem področju, kar se tiče angleško-nizozemskih vojn. Anglija tako postane prva pomorska velesila v svetu.

Oliver Cromwell

Po njegovi smrti zopet grozi državljanska vojna, saj buržoazija in plemstvo na prestol spet pokličeta dinastijo Stuart (Karel II., Jakob II.), ki zopet poskuša vladati absolutistično, zato kot posledica tega v parlamentu nastaneta dve politični stranki:

• torijci:konservativci, predstavniki visokega plemstva, ki si prizadevajo okrepiti kraljevo oblast; vezani na anglikansko cerkev in podeželje
• vigi:zastopali so gospodarske interese in versko svobodo, predstavniki buržoazije in novega plemstva, želeli so podreditev kralja parlamentu

Leta 1688 pride do slavne revolucije (brez krvi), v kateri preženejo Jakoba II. in na prestol pokličejo njegovega zeta Viljema Oranskega III. (nizozemski državni upravitelj), ki podpiše Bill of rights (deklaracija pravic parlamenta), v kateri ima parlament izključno pravico do obdavčenja in vzdrževanja vojske. Dopolni jo z zakonom, s katerim je sodnikom zagotovljena zaščita pred kraljevim vmešavanjem, potrdi svobodo vere govora v parlamentu. Najvišjo zakonodajno oblast v državi dobi parlament, kralj obdrži izvršno, ločena je tudi sodna oblast.

Leta 1707 se Anglija in Škotska združita ter nastane Velika Britanija.