Andrej Budal
| Andrej Budal | |
|---|---|
 |
|
| Rojstvo: | 31. oktober 1889 Štandrež |
| Smrt: | 7. junij 1972 Trst |
| Poznan/a po: | pesnik in pisatelj |
| Poklic: | učitelj |
Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik, * 31. oktober 1889, Štandrež, † 7. junij 1972, Trst.
Vsebina |
Življenjepis [uredi]
Budal je na Dunaju študiral romanistiko in tam leta 1913 tudi doktoriral. Po končani 1. svetovni vojni je bil učitelj slovenščine in francoščine v Gorici, Idriji, Tolminu, Vidmu, Perugii in Benetkah. Po letu 1945 je opravljal številne funkcije, med drugim je bil član goriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Med leti 1947 do 1959 je vodil Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Budal je bil plodovit pisatelj, ki je tematiko svojih povesti vezal na Primorsko. Skupaj z F.Bevkom in humoristom D. Feiglom je vztrajal pod fašizmom. Pisal je pod različnimi psevdonimi, najčešče kot Pastúškin. Njegova najboljša dela so izšla pred 2. svetovno vojno v Ljubljanskem zvonu: zgodovinska povest o protestantskem predikantu Križev pot Petra Kupljenika (1924) in več novel, deloma avtobiografskih. Pod Italijani je pisal ljudske povesti. Izbor njegove lirike je izšel v knjigi Pesmi (1981). Pisal je tudi kritike, zlasti Bevkovih del. Kot publicist je pisal o problemih tržaških in goriških Slovencev in imel vidno vlogo v zamejskem tisku, izbor teh del je izšel v knjigi Odmevi z roba (1967). Za pouk slovenščine je izdal več priročnikov. Budal je bil dober prevajalec iz italijanščine in francoščine (npr. Boccacciov Dekameron).
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
Zunanje povezave [uredi]
- Andrej Budal. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
 |
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
