Andrej Budal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrej Budal
Andrej Budal 1940.jpg
Rojstvo: 31. oktober 1889
Štandrež
Smrt: 7. junij 1972
Trst
Poznan/a po: pesnik in pisatelj
Poklic: učitelj

Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik, * 31. oktober 1889, Štandrež, † 7. junij 1972, Trst.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Budal je na Dunaju študiral romanistiko in tam leta 1913 tudi doktoriral. Po končani 1. svetovni vojni je bil učitelj slovenščine in francoščine v Gorici, Idriji, Tolminu, Vidmu, Perugii in Benetkah. Po letu 1945 je opravljal številne funkcije, med drugim je bil član goriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Med leti 1947 do 1959 je vodil Slovensko stalno gledališče v Trstu.

Budal je bil plodovit pisatelj, ki je tematiko svojih povesti vezal na Primorsko. Skupaj z F.Bevkom in humoristom D. Feiglom je vztrajal pod fašizmom. Pisal je pod različnimi psevdonimi, najčešče kot Pastúškin. Njegova najboljša dela so izšla pred 2. svetovno vojno v Ljubljanskem zvonu: zgodovinska povest o protestantskem predikantu Križev pot Petra Kupljenika (1924) in več novel, deloma avtobiografskih. Pod Italijani je pisal ljudske povesti. Izbor njegove lirike je izšel v knjigi Pesmi (1981). Pisal je tudi kritike, zlasti Bevkovih del. Kot publicist je pisal o problemih tržaških in goriških Slovencev in imel vidno vlogo v zamejskem tisku, izbor teh del je izšel v knjigi Odmevi z roba (1967). Za pouk slovenščine je izdal več priročnikov. Budal je bil dober prevajalec iz italijanščine in francoščine (npr. Boccacciov Dekameron).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]