Andrej Budal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andrej Budal
Andrej Budal 1940.jpg
Rojstvo 31. oktober 1889
Štandrež
Smrt 7. junij 1972
Trst
Poklic učitelj
Poznan(a) po pesnik in pisatelj

Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik, * 31. oktober 1889, Štandrež, † 7. junij 1972, Trst.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Budal je na Dunaju študiral romanistiko in tam leta 1913 tudi doktoriral. Po končani 1. svetovni vojni je bil učitelj slovenščine in francoščine v Gorici, Idriji, Tolminu, Vidmu, Perugii in Benetkah. Po letu 1945 je opravljal številne funkcije, med drugim je bil član goriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Med leti 1947 do 1959 je vodil Slovensko stalno gledališče v Trstu.

Budal je bil plodovit pisatelj, ki je tematiko svojih povesti vezal na Primorsko. Skupaj z F.Bevkom in humoristom D. Feiglom je vztrajal pod fašizmom. Pisal je pod različnimi psevdonimi, najčešče kot Pastúškin. Njegova najboljša dela so izšla pred 2. svetovno vojno v Ljubljanskem zvonu: zgodovinska povest o protestantskem predikantu Križev pot Petra Kupljenika (1924) in več novel, deloma avtobiografskih. Pod Italijani je pisal ljudske povesti. Izbor njegove lirike je izšel v knjigi Pesmi (1981). Pisal je tudi kritike, zlasti Bevkovih del. Kot publicist je pisal o problemih tržaških in goriških Slovencev in imel vidno vlogo v zamejskem tisku, izbor teh del je izšel v knjigi Odmevi z roba (1967). Za pouk slovenščine je izdal več priročnikov. Budal je bil dober prevajalec iz italijanščine in francoščine (npr. Boccacciov Dekameron).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]