Andreas von Ettingshausen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andreas von Ettingshausen
Andreas von Ettingshausen.jpg
Andreas von Ettingshausen
Rojstvo: (1796-11-25)25. november 1796
Heidelberg, Nemčija
Smrt: 25. maj 1878 (1878-05-25) (81 let)
Dunaj, Avstro-Ogrska
Bivališče Flag-Holy-Roman-Empire.png Sveto rimsko cesarstvo
Renska konfederacija
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Narodnost: Zastava Nemčije nemška
Področja: fizika, matematika
Ustanove: Univerza v Innsbrucku
Univerza na Dunaju
Politehniški inštitut na Dunaju
Alma mater: Univerza na Dunaju
doktorat 1817
Mentor doktorske
disertacije:
Ignaz Lindner
Doktorski študenti: Ferdinand Jacob Redtenbacher (1829)
Francesco Rossetti (1857)
Jožef Stefan (1858)
Viktor von Lang (1859)
Ernst Mach (1860)
Poznan po: električni stroji


Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Von Ettingshausen je na Dunaju študiral filozofijo in pravoslovje. Leta 1817 je doktoriral pod Lindnerjevim mentorstvom in na Univerzi na Dunaju začel predavati matematiko in fiziko. V letu 1819 je postal profesor fizike na Univerzi v Innsbrucku, leta 1821 pa profesor višje matematike na Univerzi na Dunaju. Njegova tedanja predavanja so označila nov čas Univerze in so jih objavili leta 1827 v dveh knjigah. Leta 1834 je postal predstojnik oddelka za fiziko.

Prvi je skonstruiral elektromagnetne stroje, ki so delovali s pomočjo električne indukcije. Pospešil je raziskovanja v optiki in napisal fizikalni učbenik Lehrbuch der Physik (Dunaj 1844, 4. izdaja 1860). Njegov način poučevanja je postal širše znan. Napisal je tudi knjigo o kombinatorični analizi Die kombinatorische Analysis (Dunaj 1826). Skupaj z von Baumgartnerjem je uredil njegovo delo Naturlehre (7. izdaja, Dunaj 1842) in z njim med letoma 1826 in 1832 skupaj izdajal revijo Zeitschrift für Physik und Mathematik.

Upokojil se je leta 1866.

Med njegove trajne doprinose k matematiki sodi uvedba zapisa \tbinom nk\, za binomski koeficient, ki je koeficient x^{k}\, v razvoju binoma (x + 1)^{n}\, in bolj splošno, število k elementov podmožic n elementov množice.[1]:25

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Higham (1998), str. 25.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]