Andreas von Ettingshausen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andreas von Ettingshausen
Andreas von Ettingshausen.jpg  *
Andreas von Ettingshausen
Rojstvo (1796-11-25)25. november 1796
Heidelberg, Nemčija  *
Smrt 25. maj 1878 (1878-05-25) (81 let)
Dunaj, Avstro-Ogrska  *
Bivališče Flag-Holy-Roman-Empire.png Sveto rimsko cesarstvo
Renska konfederacija
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja fizika, matematika
Ustanove Univerza v Innsbrucku
Univerza na Dunaju
Politehniški inštitut na Dunaju
Alma mater Univerza na Dunaju
doktorat 1817
Mentor doktorske
disertacije
Ignaz Lindner
Doktorski študenti Ferdinand Jacob Redtenbacher (1829)
Francesco Rossetti (1857)
Jožef Stefan (1858)
Viktor von Lang (1859)
Ernst Mach (1860)
Poznan po električni stroji


Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Von Ettingshausen je na Dunaju študiral filozofijo in pravoslovje. Leta 1817 je doktoriral pod Lindnerjevim mentorstvom in na Univerzi na Dunaju začel predavati matematiko in fiziko. V letu 1819 je postal profesor fizike na Univerzi v Innsbrucku, leta 1821 pa profesor višje matematike na Univerzi na Dunaju. Njegova tedanja predavanja so označila nov čas Univerze in so jih objavili leta 1827 v dveh knjigah. Leta 1834 je postal predstojnik oddelka za fiziko.

Prvi je skonstruiral elektromagnetne stroje, ki so delovali s pomočjo električne indukcije. Pospešil je raziskovanja v optiki in napisal fizikalni učbenik Lehrbuch der Physik (Dunaj 1844, 4. izdaja 1860). Njegov način poučevanja je postal širše znan. Napisal je tudi knjigo o kombinatorični analizi Die kombinatorische Analysis (Dunaj 1826). Skupaj z von Baumgartnerjem je uredil njegovo delo Naturlehre (7. izdaja, Dunaj 1842) in z njim med letoma 1826 in 1832 skupaj izdajal revijo Zeitschrift für Physik und Mathematik.

Upokojil se je leta 1866.

Med njegove trajne doprinose k matematiki sodi uvedba zapisa \tbinom nk\, za binomski koeficient, ki je koeficient x^{k}\, v razvoju binoma (x + 1)^{n}\, in bolj splošno, število k elementov podmožic n elementov množice.[1]:25

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Higham (1998), str. 25.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]