Andradit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Andradit

Monokristal andradita (4,2cm) iz pokrajine Kayes Region, Mali
Splošno
Kategorija VIII. skupina – Silikati (skupina granati)
Kemijska formula Ca3Fe2(SiO4)3
Kristalna simetrija Isometrična 4/m 3 2/m
Osnovna celica a = 12,056 Å; Z = 8
Lastnosti
Barva Rumena, zelenkasto rumena do smaragdno zelena, temno zelena, rjava, rjavkasto rdeča, rjavkasto rumena, sivkasto črna, črna, lahko sektorirana
Kristalni habit Običajno dobro razvit dodekaeder, trapezoeder ali njuna kombinacija, tudi granuliran do masiven
Kristalni sistem Kubični - heksaoktaeder
Razkolnost Brez
Lom Školjkast do neraven
Žilavost Krhek
Trdota 6,5 - 7
Sijaj Diamanten do smolnat, moten
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Specifična teža 3,859 (izračunana); 3,8 - 3,9 (izmerjena)
Optične lastnosti Izotropen, tipično rahko anizotropen
Lomni količnik n = 1,887
Absorpcijski spekter Demantoid: pas pri 440 nm ali popolna absorpcija pri 440 nm ali manj; možne so tudi spektralne črte pri 618, 634, 685 in 690 nm[1]
Sklici [2][3][4][1]
Glavne vrste
Demantoid Prozoren, svetlo do temno zelen do rumeno zelen
Melanit Neprozoren, črn
Topazolit Prozoren do prosojen, rumen, lahko tudi tigrovo oko

Andradit je otočni silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Fe2[SiO4]3. Običajno vsebuje tudi manjše količine aluminija, mangana in magnezija.

Andradit ima tri podvrste:

  • Melanit je črn, poznan je tudi kot titanov andradit.[5]
  • Demantoid je živo zelen in je eden od najredkejših in med gemologi najbolj cenjenih draguljev.
  • Topazolit je rumeno zelen, včasih dovolj velik za brušenje za nakit.

Prvič je bil opisan leta 1868 v Drammenu na Norveškem.[3] Ime je dobil po brazilskem mineralogu Joséju Bonifáciju de Andradi (1763-1838).[2]

Andradit tako kot drugi granati kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu, prostorska skupina Ia3d z mrežnim parametrom a = 12,051 Å pri 100 K.[6]

Spinska struktura andradita ima pod Néelovo temperaturo (TN=11 K[7]) dve ekvivalentni antiferomagnetni podmreži.[8]

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Melanit

Pojavlja se v skarnih, ki so se razvili na stiku med metamorfiranimi nečistimi apnenci in serpentiniti ter v alkalnih vulkanskih kamninah. Najpogostejši spremljajoči minerali so vezuvianit, klorit, epidot, spinel, kalcit, dolomit in magnetit.[2] Njegova največja nahajališča so na Elbi (Italija) in Uralu (Ruska federacija), v Arizoni in Kaliforniji (ZDA) ter Djepropetrovski oblasti (Ukrajina).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Gemological Institute of America, GIA Gem Reference Guide 1995, ISBN 0-87311-019-6
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Handbook of Mineralogy
  3. ^ 3,0 3,1 Mindat.org
  4. ^ Webmineral data
  5. ^ http://www.mindat.org/min-7443.html Mindat
  6. ^ Thomas Armbruster in Charles A. Geiger (1993): Andradite crystal chemistry, dynamic X-site disorder and structural strain in silicate garnets. European Journal of Mineralogy, 5, 1, str. 59-71.
  7. ^ Enver Murad (1984): Magnetic ordering in andradite. American Mineralogist 69, 7-8, str. 722-724.
  8. ^ Danylo Zherebetskyy (2010). Quantum mechanical first principles calculations of the electronic and magnetic structure of Fe-bearing rock-forming silicates, PhD Thesis, Universal Publishers, Boca Raton, Florida, ZDA, str. 136. ISBN 1599423162.