Ambrož Guion
| Ambrož Guion | |
|---|---|
| Rojstvo | 1885 Arbeč[d] |
| Smrt | 1. februar 1948 |
| Državljanstvo | _crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija |
| Poklic | duhovnik |
Ambrož Guion, italijanski rimskokatoliški duhovnik slovenskega rodu, * (?) 1885, Arbeč, Beneška Slovenija, † 1. februar 1948, Montevecchio, Italija.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Rodil se je v vasi Arbeč (sedaj ital. Erbezzo) nad Nadižo. O njegovi mladosti ni nič znanega. V 1. svetovni vojni je kot vojaški kurat sodeloval v oddelkih arditov. Po vojni je postal kaplan v župniji Melara (škofija Rovigo), ker pa mu kraj ni ustrezal, je prosil za premestitev v Podbonosec ali v kak drug kraj videmske škofije. Najprej mu, »češ da je nemiren Slovan«, premestitve niso odobrili, leta 1921 pa je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Roču, od novembra 1922 do novembra 1923 je bil župnijski upravitelj v Buzetu ter do novembra 1926 župnik v Lanišću. Tam je zgradil novo cerkev. Pri gradnji je sam prevzel večji del stroškov. Ko so v Trstu prenavljali stolnico sv. Justa, so odstranili tri marmorne oltarje. Guion jih je kupil za 500 lir in jih sam pomagal prepeljati na kmečkih vozovih v Lanišće. Novo cerkev je 1925 blagoslovil tržaški kanonik Don Kracik. Novembra 1926 je Guion zapustil Lanišće in se vrnil v Buzet, kjer je ostal do leta 1933. Ker je pri obnovi cerkve v Buzetu prekoračil finančna sredstva, predvidena za obnovo, so ga cerkvene oblasti pričele preganjati, zato se je zagrenjen umaknil k salezijancem v Bologno, od tam pa v salezijanski zavod Don Canti v Feanzo. Leta 1938 je postal župnik v kraju Montavecchio, kjer je preživel težka vojna in povojna leta.[1]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974–1994.
