Alojz Kocjančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alojz Kocjančič
Rojstvo20. maj 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1]
Smrt19. november 1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1] (78 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicpesnik, pisatelj, duhovnik

Alojz Kocjančič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in pisatelj, * 20. maj 1913, Kubed, † 19. november 1991, Klanec pri Kozini.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Leta 1924 ga je duhovnik Ivan Brezavšček poslal v goriško malo semenišče, kjer je 1933 maturiral. Bogoslovje je študiral v Gorici in bil 29. junija 1937 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan v Buzetu (1937-1938), nato župnik v Koštaboni (1938-1963), od novembra 1963 pa župnik na Klancu pri Kozini.

Pesniti je začel že v gimnaziji. Prvi pesmi je objavil 1936 v ilegalnem listu Gmajna.[2] V revijah je pričel pogosteje objavljati po letu 1945 (Bori, Obzornik, Nova pot). V Šavrinskih pesmih (COBISS) je v tradicionalnem pesniškem izrazu opeval Istro. Osebno bolečino zaradi neprijaznega časa je v pesmih povezal z globoko vero in navezanostjo na domačo pokrajino in ljudi (izbor Brumbole (COBISS)). Pisal je tudi kratko prozo Ljudi opeval sem, vodé in skale. (COBISS) Rad je imel sonet, oblika njegovih pesmi je ustaljena, jezik pa rahlo lokalen. [3] Njegovo Duhovniško kantato je uglasbil Matija Tomc in jo prvič zapel zbor Ciril-Metodovega društva leta 1961.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Istrapedia
  2. 2,0 2,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.(COBISS)
  3. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Glej tudi[uredi | uredi kodo]