Alexander von Württemberg (1771–1833)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alexander von Württemberg
Rojstvo24. april 1771({{padleft:1771|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][3]
Montbéliard
Smrt4. julij 1833({{padleft:1833|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…] (62 let)
Gotha[d]
PripadnostWürttemberg Vojvodina Württemberg
Avstrijsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo
Ruski imperij Ruski imperij
Aktivna leta1791 - 1796
1796 - 1798
1798 - 1832
ČinWürttemberg Polkovnik
Avstrijsko cesarstvo Podmaršal
Ruski imperij General konjenice
Oboroženi konfliktiNapoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svetega Jurija
Red svetega Andreja
Red svete Ane
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Vladimirja
Red svetega Janeza Jeruzalemskega
Red črnega orla
Red rdečega orla
Red krone
Red za vojaške zasluge
Vojaški red Maksimilijana Jožefa

Alexander von Württemberg, pruski general, * 5. maj 1771, † 4. julij 1833.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Prav tako je bil vojvoda Württemberga in vojaški guverner Belorusije.

Družina[uredi | uredi kodo]

Njegova sestra je bila carica Marija Fjodorova in njegov brat, Friedrich I. von Württemberg, je bil kralj Württemberga.

Njegov sin, Eugen Friedrich Karl Paul Ludwig von Württemberg, je bil tudi general na ruski strani med patriotsko vojno leta 1812.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ena izmed njegovih poletnih rezidenc je bila Palača fantazije (Fantaisie Palace) v Donndorfu[4].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Record #104183454 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Lundy D. R. The Peerage
  3. 3,0 3,1 Dr. Constant v. Wurzbach Württemberg, Alexander Friedrich Karl Herzog // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 58. — S. 237.
  4. Gartenkunst-museum.de - Fantaisie Palace

Glej tudi[uredi | uredi kodo]