Alexander Vraciu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alexander Vraciu
(1918-11-02) 2. november 1918 (96 let)
Beyond Darkness June 20 1944.jpg
Por. (jg) Alexander Vraciu v svojem letalu Grumman F6F Hellcat po bitki v filipinskem morju (20. junij 1944).
Kraj rojstva: Chicago, Indiana
Pripadnost: Flag of the United States ZDA
Veja: Vojna mornarica
Aktivna leta: 19421964
Čin: Commander
Enota: USS Independence (CVL-22)
USS Intrepid (CV-11)
USS Lexington (CV-16)
Poveljstva: VF-51
Oboroženi
konflikt(i):
druga svetovna vojna
Bitka za Wake
-Bitka za Kwajalein
-Prvi napad na Truk
-prva bitka v Filipinskem morju
Odlikovanja: Navy Cross
Distinguished Flying Cross
Air Medal
United States Navy High Individual - Aerial Gunnery - 1957
Drugo delo: bančnik

Alexander Vraciu, ameriški letalski as romunskega rodu, *2. november 1918.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Alexander se je rodil v Romuniji in že kot otrok s starši emigriral v Združene države Amerike. Leta 1941 je diplomiral na ameriški DePauw University. Še isto leto je junija vstopil v vojno mornarico. Avgusta 1942 je bil dodeljen k mornariškemu letalstvu. Konec marca 1943 je bil dodeljen k lovski eskadrilji 6, kjer je služil pod Lieutenant Commanderjem Edwardom O'Harejem, ki je bil prvi ameriški mornariški letalski as druge svetovne vojne. V eskadrilji je Alexander postal spremljevalec O'Hare.

V boj je Vraciu prvič posegel oktobra 1943, ko je bila njegova eskadrilja nameščena na letalonosilki USS Independence (CVL-22). Svojo prvo zračno zmago je dosegel v bojih med napadom na otok Wake 10. oktobra 1943. Takrat je skupaj z O'Harejem napadel dva japonska lovca Mitsubishi A6M Zero. Med zasledovanjem enega od njih mu je japonec ušel v oblak, zaradi česar se je Vreciu usmeril proti drugemu Zeru, ki je ravnokar pristal na stezi. Med mitraljiranjem letala na tleh je opazil dvomotorni bombnik Mitsubishi G4M Betty in ga sestrelil.

Eskadrilja je bila kasneje premeščena na letalonosilko USS Intrepid (CV-11). S te letalonosilke je Vreciu poletel v več akcij. 29. januarja 1944 je tako v enem dnevu sestrelil tri bombnike Betty, 17. februarja pa je v enem dnevu nad atolom Truk sestrelil štiri japonska lovska letala in postal z devetimi sestreljenimi sovražnimi letali vodilni mornariški letalski as in letalski as vojne mornarice z največ sestreljenimi letali.

Namesto, da bi po končani dolžnosti odšel na dopust v ZDA, je Vreciu zahteval premestitev v drugo enoto in bil dodeljen VF-16 na USS Lexington (CV-16). Do sredine junija 1944 je dosegel že 12 zračnih zmag in postal najuspešnejši letalski as med letalci z letalonosilk.

Največji uspeh je Vraciu dosegel 19. junija 1944 med prvo bitko v filipinskem morju, ki je zaradi velike premoči ameriškega letalstva v zgodovini ostala znana pod imenom veliki marianski lov na purane (Great Marianas Turkey Shoot). Kljub okvarjenemu motorju je takrat Vraciu prestregel formacijo japonskih strmoglavcev in v osmih minutah sestrelil šest letal. Po pristanku na letalonosilki je ekipa, ki je opremljala letalo s strelivom ugotovila, da je Vraciu v boju porabil samo 360 nabojev[1]. Naslednji dan je na nalogi spremljanja ameriških bombnikov sestrelil svoje devetnajsto sovražno letalo.

Po vrnitvi v ZDA je postal promotor vojaških obveznic, med začasnim dopustom pa se je tudi poročil s svojo zaročenko Kathryn Horn. Kasneje se je vrnil na Pacifik in bil dodeljen v VF-20. V tej enoti je opravil samo dve nalogi, nato pa ga je decembra nad Filipini sestrelila japonska protiletalska obramba. Iz zadetega letala je varno izskočil, nato pa ga je našlo odporniško gibanje. Po šestih tednih se je vrnil v enoto in postal poveljnik skupine. Ob koncu vojne je bil četrti najuspešnejši mornariški letalski as.

Po vojni je postal preizkusni pilot, med leti 1956 in 1958 je bil poveljnik VF-51. Leta 1957 je zmagal na mornariškem tekmovanju v zračnem streljanju. Leta 1964 se je upokojil in postal bančnik.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tillman, Barrett: »Clash of the Carriers«, page 173. New American Library, 2005

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Marcello, Ronald E. Oral History Project - Alex Vraciu. University of North Texas, 1994.
  • Olynyk, Frank. Stars & Bars: A Tribute to the American Figher Ace 1920–1972. London: Grub Street, 1993.
  • Tillman, Barrett. Hellcat Aces of World War 2. London: Osprey Publishing, 1996. ISBN 1-85532-596-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]