Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-9 518.6
OMIM 103920
DiseasesDB 956
MedlinePlus 000070
eMedicine radio/55
MeSH D001229

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza (ABPA) je imunološka pljučna bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost na glive iz rodu Aspergillus (in sicer Aspergillus fumigatus).[1] Spore glive Aspergillus bolnik vdihne z zrakom.[2] Pojavlja se pri bolnikih z astmo ali cistično fibrozo.[3]

Patologija[uredi | uredi kodo]

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza je verjetno genetsko pogojena bolezen, povezana z več geni. Ko se pojavi, nikoli več popolnoma ne izgine, lahko pa pride do dolgotrajnih obdobij izboljšanja. Pri genetsko dovzetnih bolnikih vdihane spore aspegilov vzniknejo v hife ter sproščajo antigene, ki aktivirajo prirojene in pridobljene imunske odzive v pljučih.[1]

Epimiologija[uredi | uredi kodo]

Razširjenost bolezni ni povsem znana, a naj bi se pojavljala pri 13 % astmatičnih bolnikov[4] in pri 1 do 15 % bolnikov s cistično fibrozo.[5] Razširjenost med splošnim prebivalstvom je ocenjena na okoli 1–2 %, z okoli 5 milijoni bolnikov po vsem svetu.[3]

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Klinična slika bolnika z ABPA je poslabšanja astme s ponavljajočimi epizodami obstrukcije, povišane telesne temperature, slabosti, izkašljevanja rjavega sluzastega izmečka, periferne eozinofilije in hemoptiz, medtem ko težko dihanje ni vedno prisotno. Nekateri bolniki so lahko tudi asimptomatski.[2]

Diagnosticiranje[uredi | uredi kodo]

Diagnoza alergijske bronhopulmonalne aspergiloze temelji na kliničnih, radioloških in imunoloških izslednih.[3] Za postavitev diagnoze ABPA se ugotavlja prisotnost glavnih in ostalih kriterijev. Glavni kriteriji so: anamneza astme, prisotnost pljučnih infiltratov, prisotnost eozinofilije v periferni krvi, prisotnost serumskih precipitinov za Aspergilus fumigatus, pozitivni kožni testi za aspergilusni antigen, povišani celokupni IgE v krvi, povišani specifični IgE in IgG za Aspergilus fumigatus, s pomočjo visokoločljivostne računalniške tomografije vidne centralne bronhiektazije.[2]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Namen zdravljenja ABPA je preprečevanje epizod akutnih poslabšanj in preprečiti oziroma upočasniti pljučno prizadetost. Za zdravljenje se uporabljajo steroidi in antimikotiki (na primer itrakonazol[1]). Za prognozo bolezni je pomembno, da se zdravljenje prične v zgodnjih stadijih in se tako prepreči razvoj bronhiektazij ali pljučne fibroze.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Agarwal R, Chakrabarti A, Shah A, Gupta D, Meis JF, Guleria R, Moss R, Denning DW. Allergic bronchopulmonary aspergillosis: review of literature and proposal of new diagnostic and classification criteria. Clin Exp Allergy. 2013; 43 (8): 850–873.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Svetina Šorli P. Alergijska bronhopulmonalna mikoza. Imunološki pogled na težko astmo [urednik Mitja Košnik], Ljubljana: Alergološka in imunološka sekcija SZD, 2005: 23.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Agarwal R, Maskey D, Aggarwal AN, Saikia B, Garg M, Gupta D, Chakrabarti A. Diagnostic performance of various tests and criteria employed in allergic bronchopulmonary aspergillosis: a latent class analysis. PLoS One. 2013, 12; 8(4): e61105.
  4. ^ Agarwal R. Allergic bronchopulmonary aspergillosis. Chest. 2009; 135 (3): 805–826.
  5. ^ Stevens DA, Moss RB, Kurup VP, et al. (October 2003). "Allergic bronchopulmonary aspergillosis in cystic fibrosis--state of the art: Cystic Fibrosis Foundation Consensus Conference". Clin. Infect. Dis. 37 Suppl 3: S225–264.