Aleksandra Derganc
| Aleksandra Derganc | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 21. november 1948 (75 let) Maribor |
| Narodnost |  slovenska |
| Področja | slavistika |
| Ustanove | Filozofska fakulteta v Ljubljani |
| Alma mater | Univerza v Ljubljani |
| Doktorski študenti | Vanda Babič, Mladen Uhlik |
| Poznan po | preučevanju sodobnega ruskega jezika, preučevanje glagolskega vida in dvojine |
Aleksandra Derganc (rojstni priimek Šermazanova), slovenska jezikoslovka, rusistka, * 21. november 1948, Maribor.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Aleksandra Derganc je diplomirala leta 1974 iz ruščine in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti in se leta 1975 zaposlila na Oddelku za slovanske jezike in književnost FF v Ljubljani. Leta 1989 je bila izvoljena za izredno in nekaj let kasneje za redno profesorico za ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju, v Celovcu, Minsku, Moskvi in Sofiji. V raziskovalnem delu se je posvetila tipološkim pojavom v sodobnem ruskem jeziku in njegovi zgodovini; izsledke objavlja v domači in tuji strokovni literaturi. Leta 1988 je postala sourednica Literarne revije. V slovenščino je prevedla tudi nekatere tuje znanstvene jezikoslovne prispevke.[1] Po upokojitvi je bila proglašena za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.
Bibliografija[uredi | uredi kodo]
- Sledovi drugega južnoslovanskega vpliva v jeziku staroruskega hagiografa Epifanija Premodrega (disertacija) (COBISS)
- Uvod v besediloslovje (COBISS)
- Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenščini in lužiški srbščini (COBISS)
- Nekateri vidiki odnosov med cerkveno slovanščino in knjižno ruščino v 20. stoletju (COBISS)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
