Aleksander I. Karađorđević

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Karađorđević

Aleksander Karađorđević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Vsebina

[uredi] Življenje

Aleksander Karađorđević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Z njo se je udeležil napornega umika prek Albanije na otok Krf. Leta 1916 naj bi nanj načrtovali prvi atentat, za katerega je bil obsojen srbski častnik Dragutin Dimitrijević-Apis.

Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Podpiral je idejo Velike Srbije, državni centralizem in unitarizem. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo, kljub šibkim političnim sposobnostim je leta 1929 uvedel t. i. šestojanuarsko diktaturo. Že leta 1933 so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v Zagrebu načrtovali izvedbo atentata nanj. Atentat nanj v Marseillu je leta 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev.

[uredi] Zanimivosti

Po njem so leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, današnja Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana.[1]

[uredi] Viri in opombe

[uredi] Glej tudi

Aleksander I. Karađorđević
Rojen: 16. december 1888 Umrl: 9. oktober 1934
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
nihče
Regent
Princ Aleksander Srbski
1914 - 16. avgust, 1921
s
Kraljem Petrom I. Karađorđevićem
Naslednik: 
Nobeden
Predhodnik: 
Peter I.
kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
16. avgust, 1921 - 6. januar, 1929
Naslednik: 
Razglašen za kralja Jugoslavije
Nov naziv Kralj Jugoslavije
6. januar, 1929 - 9. oktober, 1934
Naslednik: 
Peter II.


Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih