Aleksander Jakovljevič Hinčin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Rojstvo 7. (19.) julij 1894
Q155122?
Smrt 18. november 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (65 let)
Moskva, RSFSR, Sovjetska zveza
Državljanstvo Flag of Russia.svg Ruski imperij
Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Poklic matematik

Aleksander Jakovljevič Hinčin (rusko Алекса́ндр Я́ковлевич Хи́нчин), ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Hinčin je hodil na tehniško gimnazijo v Moskvi, kjer ga je začela zanimati matematika. Leta 1911 je začel študirati fiziko in matematiko na Državni univerzi v Moskvi (MGU), kjer je leta 1916 diplomiral. Na univerzi je sodeloval z Luzinom. Šest let kasneje je postal redni profesor na moskovski univerzi in na tem mestu služboval vse do svoje smrti.

Najprej se je ukvarjal z realno analizo. Kasneje je raziskoval metode metrične teorije funkcij v teoriji verjetnosti in teoriji števil. Postal je eden od utemeljiteljev sodobnega verjetnostnega računa. Leta 1924 je odkril zakon o iteriranem logaritmu. Dosegel je pomembne rezultate na področju limitnih izrekov. Podal je definicijo stacionarnega procesa in raziskal temelje teorije takšnih procesov.

V teoriji števil je prispeval k metrični teoriji diofantskih približkov. Za realne verižne ulomke je odkril njihovo lastnost, znano kot Hinčinova konstanta.

Objavil je tudi več pomembnih del o statistični fiziki, kjer je uporabljal metode verjetnostnega računa, teorije informacij, teorije čakalnih vrst (queueing theory) in analize.

Hinčina so leta 1939 izbrali za dopisnega člana Sovjetske akademije znanosti. Leta 1941 je prejel državno nagrado SZ. Prejel je red Lenina ter tri druge redove in medalje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]