Aleksander I. Karađorđević

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Aleksandar I. Karađorđević)
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Karađorđević

Aleksander Karađorđević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Aleksander Karađorđević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Z njo se je udeležil napornega umika prek Albanije na otok Krf. Leta 1916 naj bi nanj načrtovali prvi atentat, za katerega je bil obsojen srbski častnik Dragutin Dimitrijević-Apis.

Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Podpiral je idejo Jugoslavanstva, državni centralizem in unitarizem. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije Hohenzollern-Sigmaringen. 6. januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. vidovdanska ustava) in razpustil narodno skupščino. Uvedel je t. i. šestojanuarsko diktaturo. S tem je kot kralj hotel končati vse ostrejši politični boj med avtonomistično-federalističnimi narodnopolitičnimi zahtevami nesrbskih narodov z jugoslovanskim unitarizmom in centralizmom na eni ter velikosrbsko hegemonistično politiko na drugi strani, ki je zaznamoval politično življenje v prvem desetletju Kraljevine SHS, in sicer v korist jugoslovanskega unitarizma in centralizma ter velikosrbskega hegemonizma. 3. oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo, državo pa razdelil na nova upravna območja – banovine. 3. septembra 1931 je izdal oktroirano ustavo. Njegove domnevne načrte za ponovno spremembno režima v demokratični smeri je preprečil atentat nanj.[1] Že leta 1933 so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v Zagrebu načrtovali izvedbo atentata nanj. Atentat nanj v Marseillu je leta 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Po njem so leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, današnja Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana.[2]

V Mariboru so po njegovi smrti v njegov spomin zgradili novo šolsko poslopje, ki so ga slovesno odprli 1. decembra 1936, tj. na državni praznik zedinjenja. Danes sta v tem šolskem poslopju dve osnovni šoli: Osnovna šola Franceta Prešerna in Osnovna šola Borisa Kidriča.[1]

Kraljev rojstni dan je bil v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji državni praznik. Za časa kralja Aleksandra I. Karađorđevića je bil to 17. december (čeprav se je Aleksander v resnici rodil 16. decembra). Po njegovi nasilni smrti je vlogo državnega praznika prevzel rojstni datum njegovega sina Petra II., medtem ko so se pokojnega kralja Aleksandra vsako leto spomnili na obletnico njegove smrti 9. oktobra, ko so po državi izobešali žalne zastave.[1]

Nedavno je bilo razkrito tudi da je imel kralj na prsih veliko tetovažo orla s krono na glavi, ki pa je presenetljivo precej spominjal na nemške imperialne simbole. [3] Sicer pa tetovaže med tedanjimi evropskimi kronanimi glavami niso bile nobena redkost.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Aleksander I. Karađorđević
Rojen: 16. december 1888 Umrl: 9. oktober 1934
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
nihče
Regent
Princ Aleksander Srbski
1914 - 16. avgust, 1921
s
Kraljem Petrom I. Karađorđevićem
Naslednik: 
Nobeden
Predhodnik: 
Peter I.
kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
16. avgust, 1921 - 6. januar, 1929
Naslednik: 
Razglašen za kralja Jugoslavije
Nov naziv Kralj Jugoslavije
6. januar, 1929 - 9. oktober, 1934
Naslednik: 
Peter II.