Ajdna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ajdna
Ajdna.JPG
Ajdna nad Potoki
Ajdna is located in Slovenija
Ajdna
Geografska lokacija: Slovenija
Drugo ime Ajdna nad Potoki
Lokacija Potoki
Občina Žirovnica
Koordinati 46°25′17″N 14°07′54″E / 46.42139°N 14.13167°E / 46.42139; 14.13167Koordinati: 46°25′17″N 14°07′54″E / 46.42139°N 14.13167°E / 46.42139; 14.13167
Uradno ime: Potoki pri Žirovnici - Arheološko najdišče Ajdna
Razglasitev 6. oktober 1999
Evid. št. 564[1]
Država Slovenija

Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah, (občina Žirovnica). Z nje je dobro viden severni del Ljubljanske kotline, Zgornjesavska dolina z Jesenicami, Bled, Mežakla, Julijske Alpe in Stol. Vzhodna, severna in delno južna stena prepadno padajo v dolino Save, vsi dostopi na vrh so, vsaj v zgornjem delu, precej strmi. Južna pobočja so zelo topla, kar se vidi tudi po rastlinstvu, na grebenu in na skalnih mestih pa raste črni bor. Na Ajdno se je mogoče povzpeti iz Žirovnice ali vasi Potoki.

Arheološko najdišče[uredi | uredi kodo]

Ajdna, in situ

Na skalni vzpetini Ajdna, se nahaja istoimensko arheološko najdišče. Najstarejša poselitev je na podlagi najdbe kamnite sekire datirana med 3. in 2. tisočletje pr. n. št. Ponovno je bil hrib poseljen v rimski dobi. Iz tega časa so bili najdeni ostanki zidanih objektov na spodnji naselbinski terasi.

Na Ajdni je bila v pozni antiki, v času po razpadu rimskega cesarstva (v 5. in 6. stoletju) naselbina na višku obstoja, in je kot višinska postojanka služila domačim dolinskim prebivalcem, da so se umaknili pred migracijami germanskih in slovanskih plemen.

Arheološka izkopavanja, ki potrjujejo ta dejstva, so se začela leta 1973. Najdeni so bili ostanki zgodnjekrščanske cerkve in več stanovanjskih stavb (okoli 20) ter v cerkvi tudi enajst grobov. Cerkev je bila enoladijska, razdeljena na prostor za vernike in dvignjen prostor za duhovnike. Prizidana ji je bila vhodna lopa – narteks, kasneje pa še manjši dvodelni prostor na severni strani, morda krstilnica. Hiše so bile delno vklesane v skalo. Glede na drobne najdbe so se prebivalci ukvarjali s poljedelstvom (železni srp, lemež), živinorejo (škarje za striženje ovac) in železarstvom. O stikih z germanskimi priseljenci pričajo germanska keramična posoda in vzhodnogotski srebrnik iz let 534 in 536. Naselbina je bila opuščena v 2. polovici ali na koncu 6. stoletja.

Ajdna je bila ponovno naseljena v 9. stoletju. Odkriti so bili ostanki frankovske in slovanske vojaške opreme (ostroga, okov za nož, pasne spone) ter nakit.

V Gorenjskem muzeju v Kranju je razstavljenih več izkopanin: lončevina, nakit in orožje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 564". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]