Ahemenidi
| Zgodovina Irana in Perzije |
|---|
| Medijski imperij (728–550 pr. n. št.) |
| Ahemenidska dinastija (648–330 pr. n. št.) |
| Selevkidska dinastija |
| Partski imperij |
| Sasanidska dinastija (226–650) |
| Samanidska dinastija |
| Buvajhidski imperij |
| Seldžuški turški imperij |
| Horezemski imperij |
| Ilkhanat |
| Safavidska dinastija |
| Zandska dinastija |
| Kvadžarska dinastija |
| Pahlavidska dinastija |
| Iranska revolucija |
| Islamska republika Iran (1980– ) |
Dinastija Ahemenidov (staroperzijsko: Hakhāmanishiya) je bila dinastija starega perzijskega imperija, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in dinastija Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. izumrla.
Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji Perzije upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, Indijo, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkazijo, srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. Ta perzijski imperij je bil do današnjega dne največji svetovni imperij.
Glej tudi [uredi]
Vir [uredi]
- Enciklopedija JLZ, I., 55, Zagreb 1977
 |
Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
