Ahemenidi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zgodovina Irana in Perzije
Medijski imperij (728–550 pr. n. št.)
Ahemenidska dinastija (648–330 pr. n. št.)
Selevkidska dinastija
Partski imperij
Sasanidska dinastija (226–650)
Samanidska dinastija
Buvajhidski imperij
Seldžuški turški imperij
Horezemski imperij
Ilkhanat
Safavidska dinastija
Zandska dinastija
Kvadžarska dinastija
Pahlavidska dinastija
Iranska revolucija
Islamska republika Iran (1980– )
Glavni članek: Ahemenidsko cesarstvo.

Dinastija Ahemenidov (staroperzijsko: Hakhāmanishiya) je bila dinastija starega perzijskega imperija oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.

Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega imperija

Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in dinastija Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla.

Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji Perzije upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, Indijo, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkazijo, srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. Ta perzijski imperij je bil do današnjega dne največji svetovni imperij.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija JLZ, I., 55, Zagreb 1977