Ahacij Stržinar

Ahacij Stržinar
Rojstvo:	11. maj 1676 Suha
Smrt:	17. maj 1741 Nazarje
Poznan/a po:	nabožni pesnik
Poklic:	duhovnik

Ahacij Stržinar (tudi Steržinar ali Stržiner), slovenski rimskokatoliški duhovnik in nabožni pesnik, * 11. maj 1676, Suha, † 17. maj 1741, Nazarje.

Življenjepis

Stržinar je najverjetneje končal licej pri ljubljanskih jezuitih, nato je študiral na Dunaju svobodne umetnosti in filozofijo, postal magister in tam končal tudi študij teologije. Leta 1702 je bil v Vidmu posvečen v duhovnika, nato je do 1703 služboval kot kaplan v Ljubljani in bil hkrati vikar na Brezovici pri Ljubljani. Med leti 1707 do 1713 je bil spovednik ljubljanskih klaris. Leta 1713 je nastopil službo župnika v Gornjem Gradu. V cerkvi v Radmirju je 1715 uvedel romanje v čast jezuitskemu misijonarju sv. Frančišku Ksaverju. Pozneje je zaradi velikega zanimanja romarjev dal sezidati novo cerkev, ki je bila posvečena 1728.

Literarno delo

Na osnovi književnega izročila in pod vplivom protestantskih pesmaric so nekateri duhovniki hoteli s svojimi cerkvenimi pesmimi zatreti ljudske posvetne (»pohujšlive«) pesmi in legende. S »svetimi pesmimi« je hotel izpodriniti ljubezenske ljudske pesmi tudi Stržinar. Tako je v katoliški pesmarici razpravljal o vlogi petja in ob tem zavračal vsebinsko neprimerne pesmi. Prvi je v skladu z navodili o poučevanju krščanskega nauka sestavil katehetične pesmi o različnih verskih resnicah, vendar pa se njegove pesmi niso razširile in uveljavile. Med njimi je bila tudi prva slovenska mašna pesem in pesem za križev pot.

Za romarje je Stržinar božjo pot je opisal v latinščini in nemščini, za slovenske romarje pa je izdal pesmarico - katekizem v verzih - Katoliš keršanskige vuka pejsme in Peisem od teh velikih odpustikov.

Glej tudi

• seznam slovenskih pesnikov

Viri

• Enciklopedija Slovenije; knjiga 12, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998
• Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978