Aciklovir
 |
|
|
Aciklovir
|
|
| Sistematično (IUPAC-) ime | |
| 2-amino-9-((2-hidroksietoksi)metil)-1H-purin-6(9H)-on | |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | |
| Oznaka ATC | J05 D06BB03 S01AD03 |
| PubChem | |
| DrugBank | |
| Kemični podatki | |
| Formula | C8H11N5O3 |
| Mol. masa | 225,21 g/mol |
| SMILES | iskanje v , |
| Sinonimi | aciklogvanozin |
| Fizikalni podatki | |
| Tališče | 256.5 °C (494 °F) |
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | 10–20 % (peroralno) |
| Vezava na beljakovine | 9–33 % |
| Presnova | z virusno timidin-kinazo |
| Razpolovni čas | 2,2–20 ur |
| Izločanje | skozi ledvice |
| Terapevtski podatki | |
| Nosečnostna kategorija | |
| Način uporabe | i.v., p.o., topično |
Aciklovir je protivirusna učinkovina za zdravljenje okužb s herpesvirusi.
Za zdravljenje blažjih oblik labialnega herpesa se uporablja mazilo z aciklovirjem, pri hujših oblikah pa je na voljo tudi v obliki tablet in tudi injekcij. Pomembno je, da se zdravilo uporabi čim hitreje po nastopu simptomov, saj je kasneje v poteku bolezni učinkovina le malo učinkovita.
Aciklovir spada v skupino nukleozidnih analogov. Zavira razmnoževanje virusov.
Vsebina |
Mehanizem delovanja [uredi]
Aciklovir spada med tako imenovane antimetabolite, saj strukturno posnema naravni presnovek timidin, a deluje nasprotno od njega. V aktivni (fosforilirani) obliki zavira celično presnovo. Aciklovir se aktivira le v z virusom okuženi celici, kar je njegova prednost.
Retrovirusi, med katere spadajo herpesvirusi, prinesejo v gostiteljevo celico določene encime, ki omogočajo njihovo razmnoževanje. Dva od teh encimov sta timidin-kinaza in reverzna transkriptaza. Vloga timidin-kinaze je pripenjanje fosfatne skupine na timidin, ki se nahaja v gostiteljevi celici. Na ta način se timidin aktivira in nadalje ga uporablja reverzna transkriptaza, ki izgradi virusovo DNK. Če je v celici prisoten aciklovir, ga timidin-kinaza prepozna za timidin in ga fosforilira. Vendar je aktiviran aciklovir za sintezo virusove DNK neuporaben; pride do pretrganja verige novonastajujoče DNK in replikacija virusa se zaustavi.
Aciklovir spada torej med predzdravila - v telo se vnese v neaktivni obliki in šele timidin-kinaza ga aktivira.
Indikacije [uredi]
- genitalni herpes
- labialni herpes ("ocvirek")
- pasovec
- norice
- kornealni herpes (okužba roženice)
Farmakokinetika [uredi]
Aciklovir je zelo slabo topen v vodi in pri peroralni aplikaciji je absorpcija majhna - zato znaša biološka uporabnost aciklovirja le okoli 20 %. Po peroralni aplikaciji se najvišja koncentracija v plazmi doseže po 1-2 urah. Za doseganje višjih plazemskih koncentracij je potrebna intravenska aplikacija. V krvni plazmi je večina aciklovirja v prosti obliki, le okoli 30 % se ga veže na plazemske beljakovine. Razpolovna doba učinkovine znaša okoli 3 ure.
Aciklovir se aplicira tudi topično, in sicer pri herpesnih okužbah sluznic (genitalni in labialni herpes).
Možna je tudi preventivna uporaba, zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, na primer pri zdravljenju z imunosupresivi.
Izločanje [uredi]
Izločanje aciklovirja iz telesa poteka predvsem skozi ledvice, deloma s procesom glomerulne filtracije, deloma s tubularno sekrecijo. Pri višjih odmerkih lahko pride do poškodb ledvic, saj lahko aciklovir v ledvicah izkristalizira.
Neželeni učinki [uredi]
Ker se lahko aciklovir vgradi v celično DNK, predstavlja mutageno snov. Zatorej se ne sme uporabljati med nosečnostjo. Vendar doslej teratogenost ali rakotvornost nista bili dokazani v nobenem primeru.
Najpogostejši neželeni učinek pri intravenski aplikaciji je draženje na mestu vbrizga, pri peroralni aplikaciji glavobol in pri topični aplikaciji draženje sluznice.
