Aciklovir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aciclovir standard.svg
Aciklovir
Sistematično (IUPAC-) ime
2-amino-9-((2-hidroksietoksi)metil)-1H-purin-6(9H)-on
Identifikatorji
CAS številka 59277-89-3
Oznaka ATC J05AB01 D06BB03 S01AD03
PubChem 2022
DrugBank APRD00567
Kemični podatki
Formula C8H11N5O3 
Mol. masa 225,21 g/mol
SMILES iskanje v eMolecules, PubChem
Sinonimi aciklogvanozin
Fizikalni podatki
Tališče 256.5 °C (494 °F)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost 10–20 % (peroralno)
Vezava na proteine 9–33 %
Presnova z virusno timidin-kinazo
Razpolovni čas 2,2–20 ur
Izločanje skozi ledvice
Terapevtski podatki
Nosečnostna kategorija

B3 (Au), B (ZDA)

Način uporabe i.v., p.o., topično

Aciklovir je protivirusna učinkovina za zdravljenje okužb s herpesvirusi.

Za zdravljenje blažjih oblik labialnega herpesa se uporablja mazilo z aciklovirjem, pri hujših oblikah pa je na voljo tudi v obliki tablet in tudi injekcij. Pomembno je, da se zdravilo uporabi čim hitreje po nastopu simptomov, saj je kasneje v poteku bolezni učinkovina le malo učinkovita.

Aciklovir spada v skupino nukleozidnih analogov. Zavira razmnoževanje virusov.

Vsebina

[uredi] Mehanizem delovanja

Aciklovir spada med tako imenovane antimetabolite, saj strukturno posnema naravni presnovek timidin, a deluje nasprotno od njega. V aktivni (fosforilirani) obliki zavira celično presnovo. Aciklovir se aktivira le v z virusom okuženi celici, kar je njegova prednost.

Retrovirusi, med katere spadajo herpesvirusi, prinesejo v gostiteljevo celico določene encime, ki omogočajo njihovo razmnoževanje. Dva od teh encimov sta timidin-kinaza in reverzna transkriptaza. Vloga timidin-kinaze je pripenjanje fosfatne skupine na timidin, ki se nahaja v gostiteljevi celici. Na ta način se timidin aktivira in nadalje ga uporablja reverzna transkriptaza, ki izgradi virusovo DNK. Če je v celici prisoten aciklovir, ga timidin-kinaza prepozna za timidin in ga fosforilira. Vendar je aktiviran aciklovir za sintezo virusove DNK neuporaben; pride do pretrganja verige novonastajujoče DNK in replikacija virusa se zaustavi.

Aciklovir spada torej med predzdravila - v telo se vnese v neaktivni obliki in šele timidin-kinaza ga aktivira.

[uredi] Indikacije

[uredi] Farmakokinetika

Aciklovir je zelo slabo topen v vodi in pri peroralni aplikaciji je absorpcija majhna - zato znaša biološka uporabnost aciklovirja le okoli 20 %. Po peroralni aplikaciji se najvišja koncentracija v plazmi doseže po 1-2 urah. Za doseganje višjih plazemskih koncentracij je potrebna intravenska aplikacija. V krvni plazmi je večina aciklovirja v prosti obliki, le okoli 30 % se ga veže na plazemske beljakovine. Razpolovna doba učinkovine znaša okoli 3 ure.

Aciklovir se aplicira tudi topično, in sicer pri herpesnih okužbah sluznic (genitalni in labialni herpes).

Možna je tudi preventivna uporaba, zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, na primer pri zdravljenju z imunosupresivi.

[uredi] Izločanje

Izločanje aciklovirja iz telesa poteka predvsem skozi ledvice, deloma s procesom glomerulne filtracije, deloma s tubularno sekrecijo. Pri višjih odmerkih lahko pride do poškodb ledvic, saj lahko aciklovir v ledvicah izkristalizira.

[uredi] Neželeni učinki

Ker se lahko aciklovir vgradi v celično DNK, predstavlja mutageno snov. Zatorej se ne sme uporabljati med nosečnostjo. Vendar doslej teratogenost ali rakotvornost nista bili dokazani v nobenem primeru.

Najpogostejši neželeni učinek pri intravenski aplikaciji je draženje na mestu vbrizga, pri peroralni aplikaciji glavobol in pri topični aplikaciji draženje sluznice.

Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih