719 Albert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
242 Kriemhilda
Odkritje
OdkriteljJohann Palisa
Datum odkritja3. oktober 1911 [1]
Oznake
1911 MT, 2000 JW8
asteroidni pas
prečka Marsovo tirnico
amorski asteroid
Značilnosti tira[2]
Epoha: 14. maj 2008 (JD 2454600,5)
Prisončje1,176 a.e.
2,628 a.e.
Izsrednost0,552
4,26 let
16,87 km/s
205,296 °
Naklon tira11,555°
184,060°
155,780°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti2,4 km[3]
Masa1,4×1013 kg
Srednja gostota
2,0? g/cm³
~0,0007 m/s²
~0,0013 km/s
5,802 h[4]
Albedopredvideno 0,15[3] ali 0,12[4]
Temperatura~171 K
Spektralni tip
S (po SMASS) [5]
15,8[6]

719 Albert (mednarodno ime je tudi 719 Albert) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu. Asteroid prečka tudi tirnico Marsa, spada med amorska asteroide.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril avstrijski astronom Johann Palisa 3. oktobra 1911 na Dunaju [1]. Imenuje se po enem izmed dobrotnikov, ki so pomagali observatoriju na Dunaju, Salomonu von Rothschildu, ki je umrl nekaj mesecev pred odkritjem. Zaradi nenatančnosti v izračunu tirnice, so asteroid »izgubili« in ga niso več našli do leta 2000. Takrat ga je ponovno našel Jeffrey Larsen v okviru projekta Spacewatch [7]. Ko so ga ponovno našli, so mislili, da je to nov asteroid in so mu dali začasno ime 2000 JW8 [8]. Asteroid Albert je bil zadnji izgubljeni oštevilčeni asteroid. Po novejših izračunih so ugotovili, da je njegova obhodna doba 4,23 let in ne 4,1 let. To je bil tudi osnovni vzrok za »izgubo« asteroida [7].

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Albert obkroži Sonce v 4,26 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,552 nagnjena pa je za 11,555° proti ekliptiki. Njegov premer je 2,4 km, okoli svoje osi se zavrti v 5,802 h [2]. Večino podatkov o asteroidu so pridobili po ponovnem odkritju. Leta 2001 se je gibal blizu Zemlje in so ga lahko opazovali pri različnih faznih kotih. Pri tem so izračunali tudi njegov čas vrtenja okoli osi (5,802 ur). Predpostavili so tudi, da ima albedo okoli 0,12 in magnitudo 15,43, kar je dalo za njegov premer okoli 2,8 km [4]. Druga skupina opazovalcev je uporabila magnitudo 15,8 in albedo 0,15, kar pa je za premer dalo 2,4 km [3]. Z uporabo Teleskopa Hale so R. P. Binzel in sodelavci ocenili, da pripada asteroidom tipa S [5].

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  2. 2,0 2,1 Podatki pri JPL
  3. 3,0 3,1 3,2 Binzel, R. P.; in sod. (2002). »Physical Properties of Near-Earth Objects« (PDF). Asteroids III. University of Arizona Press: 255–271. ISBN 0-8165-2281-2.
  4. 4,0 4,1 4,2 Krugly, Yu. N.; Belskaya, I. N.; Chiorny, V. G.; Shevchenko, V. G.; Gaftonyuk, N. M. (november 2002). »CCD Photometry of Near-Earth Asteroids in 2001«. Proceedings of Asteroids, Comets, Meteors: 903–906. ISBN 92-9092-810-7.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. 5,0 5,1 Binzel, R. P.; in sod. (Avgust 2004). »Observed spectral properties of near-Earth objects: results for population distribution, source regions, and space weathering processes« (PDF). Icarus. 170 (2): 259–294. doi:10.1016/j.icarus.2004.4.004.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  6. »Mpec 2000-J37«. 9. maj 2000. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  7. 7,0 7,1 Cowen, Ron (20. maj 2000). »Astronomers Rediscover Long-Lost Asteroid«. Zv. 157, št. 21. Science News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2012. Pridobljeno 30. decembra 2008.
  8. »IAU Circular: IAUC 7420«. 9. maj 2000. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]