7. konjeniški polk (ZDA)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge 7. polke glej 7. polk.
7. konjeniški polk
7th Cavalry Regiment
7th Cavalry
7th Cavalry Regiment (Infantry)
Narokavni polkovni našitek
Narokavni polkovni našitek
Dejavna: 21. september 1866 - danes
Država: Flag of the United States.svg ZDA
Pripadnost: Oborožene sile ZDA
Veja: Kopenska vojska ZDA
Tip: Konjeniška enota
Oklepna enota
Velikost: Polk
Struktura poveljstva: 1. konjeniška divizija
3. pehotna divizija
Vzdevek:  »Garryowen«
Moto: Sedmi je prvi! (Seventh first!)
Konflikti: Indijanske vojne:
* Bitka pri Malem velikem rogu
* Pokol pri Ranjenem kolenu
Špansko-ameriška vojna
Mehiška kazenska ekspedicija
Druga svetovna vojna
Korejska vojna
Operacija Iraška svoboda

7. konjeniški polk (izvirno angleško 7th United States Cavalry) je letalsko-oklepni starševski polk v sestavi Kopenske vojske ZDA. Samo ime je po tradiciji prešlo iz konjeniške enote, ki je bila ustanovljena po ameriški državljanski vojni.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

20. julija 1866 so se zbrali pripadniki novoustanovljenega 7. konjeniškega polka; polk je bil organiziran v Fort Rileyu (Kansas) 21. septembra istega leta pod poveljstvom polkovnika Andrew J. Smitha. Kmalu se je vključila v indijanske vojne, v kateri je sodelovala do 1871. 1871 je bil polk premeščen na jug ZDA, kjer je zatiral delovanje Ku Klux Klana in nadziral izvajanje zveznega destilacijskega zakona. 1873 so bili premeščeni v Fort Rice, nakar še v Fort Abraham Lincoln, kjer so do 1876 sodelovali v indijanskih vojnah. 25. junija 1876 je v bitki pri Malem velikem rogu padel skoraj celoten bataljon polka (210 mož), ki je bil pod neposrednim poveljstvom generala Custra; Indijance je vodil Sioux Nori konj. V bitki je polk izgubil 262 konjenikov od 780. Polk je bil reorganiziran in nato do 1888 sodeloval v vojni proti Indijancem iz Fort Abraham Lincoln; 1883 so bile konjeniške čete preimenovane v trope. 1888 so bili prestavljeni v Fort Riley, kjer se je polk reorganiziral, tako da je prvič po letu 1876 dosegel polno število vojakov. 29. decembra 1890 je polk sodeloval v zadnji bitki te vojne - Pokol pri Ranjenem kolenu.

Med 1895 in 1899 je bil polk nastanjen v Fort Bayardu (Nova Mehika), kjer je varoval mejo in naseljence pred indijanskimi napadi.

Leta 1896 so bili premeščeni v Fort Sill (Oklahoma) (moč 11 tropov); 31. maja 1897 so odpustili zadnje službujoče Indijance (po navadi so služili kot izvidniki in prevajalci).

Med 1899 in 1902 je bil polk med špansko-ameriško vojno nastanjen v Campu Columbia na Kubi (moč 12 tropov).

Med 1902 in 1904 je polk izvajal manevre v Campu George H. Thomas, nakar so bili poslani na Filipine, kjer so se do leta 1907 borili proti upornikom. 1907 so se vrnili v Fort Riley, nakar so bili 1911 poslani spet na Filipine, kjer so v Fort William McKinleyu ostali do 1915.

Med 1915 in 1916 so bili nastanjeni v Camp Harvey J. Jones - Douglas, kjer so varovali mejo, nakar so 1916-1917 sodelovali v mehiški kazenski ekspediciji. Decembra 1917 so bili premeščeni v sestavo 15. konjeniške divizije, kjer so ostali do maja 1918.

Od 1917 do 1921 so bili nastanjeni v Fort Blissu (Teksas), kjer so varovali mejo.

13. decembra 1921 so bili premeščeni v novoustanovljeno 1. konjeniško divizijo; od 1921 do 1943 so ostali v Fort Blissu in opravljali prejšnje naloge. 22. junija 1927 je bil polk izločen iz divizije in postal samostojna formacija. 1. februarja 1928 je bil razpuščen trop C.

18. aprila 1934 je bila iz oborožitve polka izločena sablja.

Pripadniki tropa E 7. konjeniškega polka napredujejo proti San Joseju na Leyteju (Filipini, 20. oktober 1944).

20. julija 1940 je bil iz polka organiziran 2. izvidniški eskadron in dodeljen 2. pehotni diviziji, ki je bil aktiviran 1. avgusta istega leta v Fort Sam Houstonu (Teksas); istega dne so reaktivirali trop C.

1. aprila 1942 je bil 2. izvidniški eskadron preimenovan v 2. konjeniški izvidniški eskadron.

28. februarja 1943 so polku odvzeli konje in ga delno reorganizirali kot pehotno enoto.

1. marca 1943 je bil 2. konjeniški izvidniški eskadron preimenovan v 2. izvidniški trop in dodeljen 2. pehotni diviziji in 10. avgusta istega leta reorganiziran in preimenovan v 2. izvidniški trop (mehanizirani). Od 1943 do 1945 je bil polk na Pacifiku, kjer se je boril proti Japoncem.

6. julija 1944 je bil 2. izvidniški trop (mehanizirani) preimenovan v 2. konjeniški izvidniški trop (mehanizirani). 20. julija 1945 je bil celoten polk reorganiziran kot pehotna enota, toda je obdržal konjeniške nazive. 30. julija istega leta je bil spet preimenovan 2. konjeniški izvidniški trop (mehanizirani), tokrat v 2. mehanizirani konjeniški izvidniški trop (še zmeraj v sestavi 2. pehotne divizije.

Med 1945 in 1949 je bil polk nastanjen na Japonskem kot del okupacijskih sil. 15. oktobra 1948 je bil 2. mehanizirani konjeniški izvidniški trop preimenovan v 2. izvidniško četo. Leta 1949 je bil polk ponovno reorganiziran. Štirje eskadroni so bili sprva reoganizirani v tri čete, nakar so bile te tri čete reorganizirane v bataljone z 4 četami. 3. bataljon je bil organiziran iz pripadnikov 15. pehotnega polka.

Med 1950 in 1955 je polk sodeloval v korejski vojni, med katero so 1951 ustanovili še četrti bataljon; le-ta je bil deaktiviran 1956, 20. junija 1957 je bila deaktivirana 2. izvidniška četa (2. pehotna divizija); celoten polk pa je bil deaktiviran 15. oktobra 1957. Štab in prištabna četa sta bila 1. novembra 1957 dodeljena k Oddelku za vojsko ZDA, četa C 3. izvidniškega eskadrona je bila preimenovana v 3. izvidniški eskadron, 7 konjeniški polk in dodeljena 10. pehotni diviziji (ZDA). 1. novembra je bila četa B 2. izvidniškega eskadrona preimenovana v 2. izvidniški eskadron in dodeljena sprva 1. konjeniški diviziji, nato pa 3. pehotni diviziji (Fort Benning). Četa A, 1. bojne skupine 7. konjeniškega polka je bila 1. novembra aktivirana kot 1. bojna skupina in dodeljena 1. konjeniškemu polku ter nato 1. konjeniški diviziji.

Februarja 1958 je bil 2. izvidniški eskadron dodeljen 3. pehotni diviziji (Warner Kaserne, Bamberg, Nemčija). 14. junija 1958 je bil 3. izvidniški skvadron dodeljen 2. pehotni diviziji kot šolska enota (Fort Benning). 2. julija 1960 je bil razpuščen 4. bataljon polka; posadka se je pridružila štabu in prištabni četi 4. izvidniškega eskadrona. 14. avgusta 1961 je bil 3. izvidniški eskadron dodeljen kot bojna enota 2. pehotni diviziji.

Leta 1963 je polk doživel še eno veliko reorganizacijo. 25. januarja je bil 4. izvidniški eskadron preimenovan v Štab in prištabni trop, 4. eskadron, 7. konjeniški polk in dodeljen 2. pehotni diviziji. Istega dne je bil Štab in prištabni trop, 4. izvidniški eskadron, 7. konjeniški polk preimenovan v Štab in prištabni trop, 4. eskadron, 7. konjeniški polk in dodeljen 2. pehotni diviziji. 20. februarja je bil 3. izvidniški eskadron deaktiviran in izločen iz 2. pehotne divizije; nato je bil preimenovan v 4. izvidniški eskadron, 7. konjeniški polk ter deaktiviran v Fort Benningu ter izločen iz sestave 2. pehotne divizije. Istega dne je bil 3. izvidniški eskadron deaktiviran v Fort Benningu in izločen iz 2. pehotne divizije; istočasno je bil preimenovan v 4. izvidniški eskadron, ki je bil tudi deaktiviran in izločen iz divizije. 18. aprila je bil 2. izvidniški eskadron premeščen iz Bamberga v Schweinfurt in dodeljen 3. pehotni diviziji, kjer je bil aktiviran 5. junija. 5. junija je bil 2. izvidniški eskadron preimenovan v 2. bataljon, 7. konjeniški polk in dodeljen (zmanjšano osebje in oprema) 1. konjeniški diviziji v Korejo. 1. septembra je bila 1. bojna skupina reorganizirana v 1. bataljon, 7. konjeniški polk.

1964 sta bila 1. in 2. bataljon dodeljena 1. konjeniški diviziji, 3. eskadron 3. pehotni diviziji in 4. eskadron 2. pehotni diviziji.

Med 1. in 3. julijem 1965 sta bila 1. in 2. bataljon premeščena (zmanjšano osebje in oprema) v Fort Benning, kjer sta dobila dodatno osebje in opremo iz 11. zračnodesantne divizije (testne) in naprej poslana v Vietnam. Istega leta je bila četa D, 4. izvidniški eskadron preimenovana v 4. izvidniški eskadron in dodeljena 2. pehotni diviziji.

1966 je bila četa E. 5. bataljon reorganizirana in preimenovana v 5. bataljon, 7. konjeniški polk (Fort Carson) in dodeljena 1. konjeniški diviziji.

29. marca 1971 je bil 5. bataljon deaktiviran v Fort Lewisu. 22. avgusta 1972 je bil deaktiviran tudi 1. bataljon. 1973 je bil deaktiviran 2. bataljon in preimenovan v 1. bataljon, 9. konjeniški polk.

20. junija 1974 je bil reaktiviran 1. bataljon kot 1. eskadron, 7. konjeniški polk kot oklepni bataljon in dodeljen 1. konjeniški diviziji (Fort Hood). Istega leta je bila reaktiviran 2. bataljon, ki je predstavljal izvidniško enoto 1. konjeniške divizije; med 1974 in 1978 je bil 2. bataljon reoganiziran v mehanizirano pehotno enoto. 21. septembra 1975 je bil reaktiviran 5. bataljon in bil dodeljen 1. konjeniški diviziji (Fort Hood). Vsake 6 mesecev je bil 5. bataljon premeščen v Nemčijo (Bremerhaven) in nazaj; le-ta bataljon je bil 30. septembra 1978 izločen iz divizije in deaktiviran v Fort Hoodu.

1985 je trop C, 3. eskadron prevzel dolžnosti HHT, A in B tropa istega eskadrona. Istega leta je isti eskadron rekonstruiral HHT, A, B (Ledward Barracks) ter C in D letalska tropa (Conn Barracks).

7. konjeniški polk v Iraku (2004).

16. oktobra 1986 je bil 1. eskadron (v sestavi 9. konjeniškega polka) preimenovan in dodeljen nazaj v matični polk. Istega leta je bil 2. bataljon deaktiviran in preimenovan v 2. bataljon, 5. konjeniški polk, nakar je bil spet aktiviran v Fort Blissu in dodeljen 4. pehotni diviziji (Fort Carson). 16. oktobra 1986 je bil 3. eskadron deaktiviran in izločen iz sestave 3. pehotne divizije; 16. decembra je bil spet aktiviran in dodeljen 8. pehotni diviziji (Mannheim). 18. januarja 1988 je bil Štab in prištabni trop, 4. eskadron deaktiviran in izločen iz sestave 2. pehotne divizije. 16. februarja naslednje leto je bil spet aktiviran in dodeljen 3. oklepni diviziji (Büdingen, Nemčija).

Leta 1990 je 1. eskadron v sestavi 1. konjeniške divizije sodeloval v operacijah Puščavski ščit in Puščavska nevihta, v tem času sta se eskadronu pridružila dva tropa iz 2. eskadrona 1. konjeniškega polka kot B in E trop. V sestavi 3. oklepne divizije je v istih operacijah sodeloval tudi 4. eskadron.

Leta 1991 je bil 1. eskadron dodeljen 1. konjeniški diviziji kot Izvidniški eskadron 1. konjeniške divizije (Fort Hood). 16. oktobra 1991 je bil Štab in prištabni trop, 4. eskadron deaktiviran in izločen iz sestave 3. oklepne divizije. 16. novembra 1992 je bil deaktiviran 3. eskadron in izločen iz sestave 8. pehotne divizije; praporje so vrnili v Ford Hood.

Avgusta 1993 je bil 2. eskadron preimenovan v bataljon in premeščen iz 4. pehotne divizije v Enoto za hitro posredovanje 1. konjeniške divizije. Istega leta je bil deaktiviran 4. eskadron in izločen iz sestave 3. oklepne divizije. 1993 je bil 1. eskadron premeščen v Enoto za hitro posredovanje 1. konjeniške divizije (Fort Hood); reorganizirali so ga v oklepno enoto in notranje reorganizirali tako, da so tropi A, B in C bili kopenske enote, medtem ko sta bila tropa D in E zračna. 1994 je bil eskadron AVUM preimenovan v F trop.

16. februarja 1996 je bil 3. eskadron reaktiviran v Fort Stewartu in dodeljen 3. pehotni diviziji kot izvidniški eskadron. Istega leta je bila deaktivirana E četa 2. bataljona. 5.aprila sta se združila Štab in prištabni trop, 4. eskadron in 2. izvidniška četa v Štab in prištabni trop, 4. eskadron. Novonastala enota je bila dodeljena 2. pehotni diviziji (Camp Garryowen).

Septembra 2002 je bil 3. eskadron premeščen v Kuvajt v sestavi 3. pehotne divizije, kjer je sodeloval v operaciji Iraška svoboda. 15. avgusta je bil 2. bataljon reorganiziran v CHD sestavo, tako da je bila četa D deaktivirana. 2. februarja 2004 sta bila 1. eskadron in 2. bataljon v sestavi 1. konjeniške divizije premeščena v Irak. 21. julija 2004 je bil aktiviran 5. eskadron in preimenovan v 5. oklepni izvidniški eskadron ter dodeljen 3. pehotni diviziji; 15. avgusta istega leta je bil enako preimenovan tudi 3. eskadron ter oktobra 2004 še 4. eskadron.

Simboli polka[uredi | uredi kodo]

Narokavni polkovni našitek
Razločitvena enotna insignija
Narokavni polkovni našitek/Grb

Narokavni polkovni našitek je v obliki ščita, katere osnovna barva je rumena, barva konjenice. Ščit na dva dela deli narobe obrnjeni moder V, na katerem je 7 podkev, ki simbolizirajo zaporedno številko polka. Na spodnjem delu ščita se nahaja juka rastlina Vert, medtem ko se na zgornjem delu nahajata glava ameriškega staroselca, ki simbolizira prvotne bojne izkušnje polka v indijskih kampanjah in kazenski ekspediciji leta 1916) in feniks, ki vstaja iz svojega pepela; ta motiv simbolizira nesmrtnost polka glede na skoraj popolno uničenje polka v bitki za Mali veliki rog. Na vrhu ščita se nahaja tudi dvovrvna (modro-rumena) pletenica, iz katere raste uniformirana roka konjenika s sabljo v položaju za naskok.

Grb je bil prvotno sprejet 6. decembra 1920 za 7. konjeniški polk. 16. decembra 1953 je bil preoblikovan za 7. konjeniški polk (pehotni). 4. februarja 1983 je bil ponovno preoblikovan za 7. konjeniški polk in tako, da je grb predstavljal izgubo pri Malem velikem rogu.

Razločitvena enotna insignija

Razločitvena enotna insignija je v obliki podkve, ki se odpira na vrhu. Odprtina med rogovoma je zaprta s modrim trakom, na katerem je s rumenimi črkami izpisano »GARRY OWEN«. Na insigniji se tako nahajajo še simboli s grba polka: pletenica in roka s sabljo[1].

Rumena barva predstavlja konjenico, medtem ko modra predstavlja klasično barvo uniforme KOV ZDA, ko je bil polk ustanovljen. Podkva je povzeta po grbu; sedem žebeljev simbolizira zaporedno številko polka. Vratni branik in sablja v naskoknem položaju sta tudi povzeta po grbu in predstavljata konjeniški naskok in bojno tradicijo polka. Gary Owen je naslov pesmi, ki je bila ena najljubših generala Custerja in je bila med indijanskimi vojnami tudi bojna pesem polka; danes predstavlja vzdevek enote.[1].

29. junija 1924 je bila sprejeta izvirna insignija, ki pa je bila 16. decembra 1953 spremenjena za 7. konjeniški polk (pehotni). 4. februarja 1983 je bila ponovno preoblikovana za 7. konjeniški polk in tako, da je grb predstavljal izgubo pri Malem velikem rogu.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Oprema in oborožitev[uredi | uredi kodo]

1. bataljon, 7. konjeniški polk je opremljen z glavnimi bojnimi tanki M1A2.

3. eskadron je opremljen z 27 tanki M1A2, 39 bojnimi oklepnimi vozili M3 CFV in 16 helikopterji OH-58D.

4. eskadron je opremljen z 27 tanki M1A1, 41 bojnimi oklepnimi vozilo M3A2 BFV, 16 helikopterji OH-58D in 6 vozili M1064.

Pripadniki polka[uredi | uredi kodo]

Poveljniki polka[uredi | uredi kodo]

Najbolj znani poveljnik polka - George Armstrong Custer.
Seznam poveljnikov polka
Št. Čin Ime Trajanje mandata
1. Major John W. Davidson 27. avgust 1866 - 25. november 1866
2. Polkovnik Andrew J. Smith 26. november 1866 - 26. februar 1867
3. Podpolkovnik George A. Custer 26. februar 1867 - 4. marec 1867
4. Polkovnik Andrew J. Smith 4. marec 1867 - 26. marec 1867
5. Podpolkovnik George A. Custer 26. marec 1867 - 28. julij 1867
6. Major Joel H. Elliot 12. avgust 1867 - 15. september 1867
7. Major Alfred Gibbs 15. september 1867 - 7. oktober 1868
8. Podpolkovnik George A. Custer 7. oktober 1868 - 7. junij 1869
9. Polkovnik Samuel D. Sturgis 7. junij 1869 - 20. september 1869
10. Podpolkovnik George A. Custer 20. september 1869 - 25. oktober 1869
11. Polkovnik Samuel D. Sturgis 25. oktober 1869 - 31. avgust 1874
12. Podpolkovnik George A. Custer 16. november 1874 - 24. september 1875
13. Major Marcus A. Reno 24. september 1875 - 12. marec 1876
14. Podpolkovnik George A. Custer 12. marec 1876 - 20. marec 1876
15. Major Marcus A. Reno 20. marec 1876 - 11. maj 1876
16. Podpolkovnik George A. Custer 11. maj 1876 - 25. junij 1876
17. Major Marcus A. Reno 25. junij 1876 - 18. oktober 1876
18. Polkovnik Samuel D. Sturgis 18. oktober 1876 - 7. januar 1878
19. Podpolkovnik Elmer Otis 7. januar 1878 - 28. februar 1878
20. Polkovnik Samuel D. Sturgis 28. februar 1878 - 18. september 1878
21. Major Joseph G. Tilford 18. september 1878 - 20. november 1878
22. Polkovnik Samuel D. Sturgis 20. november 1878 - 7. april 1879
23. Major Joseph G. Tilford 7. april 1879 - 8. maj 1879
24. Polkovnik Samuel D. Sturgis 8. maj 1879 - 5. januar 1881
25. Podpolkovnik Elmer Otis 6. januar 1881 - 20. maj 1881
26. Polkovnik Samuel D. Sturgis 20. maj 1881 - 16. junij 1881
27. Major Joseph G. Tilford 17. junij 1881 - 20. november 1881
28. Podpolkovnik Elmer Otis 20. november 1881 - 2. junij 1882
29. Major Joseph G. Tilford 2. junij 1882 - 6. julij 1882
30. Podpolkovnik Elmer Otis 6. julij 1882 - 11. april 1883
31. Major Lewis Merrill 12. april 1883 - 25. maj 1883
32. Podpolkovnik Andrew W. Evans 25. maj 1883 - 23. september 1883
33. Podpolkovnik Joseph G. Tilford 23. september 1883 - 26. junij 1885
34. Polkovnik Samuel D. Sturgis 27. junij 1885 - 17. november 1885
35. Podpolkovnik Joseph G. Tilford 17. november 1885 - 10. april 1886
36. Polkovnik Samuel D. Sturgis 10. april 1886 - 11. junij 1886
37. Podpolkovnik Joseph G. Tilford 11. junij 1886 - 26. julij 1886
38. Polkovnik James W. Forsyth 26. julij 1886 - 6. maj 1887
39. Podpolkovnik Joseph G. Tilford 6. maj 1887 - 21. april 1888
40. Polkovnik James W. Forsyth 21. april 1888 - 13. junij 1888
41. Podpolkovnik Joseph G. Tilford 13. junij 1888 - 16. september 1888
42. Polkovnik James W. Forstyh 16. september 1888 - 31. maj 1889
43. Major John M. Bacon 31. maj 1889 - 15. junij 1889
44. Polkovnik James W. Forstyh 15. junij 1889 - 24. julij 1889
45. Major John M. Bacon 24. julij 1889 - 3. avgust 1889
46. Polkovnik James W. Forstyh 3. avgust 1889 - 24. november 1889
47. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 24. november 1889 - 28. december 1889
48. Polkovnik James W. Forstyh 28. december 1889 - 25. marec 1890
49. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 25. marec 1890 - 29. marec 1890
50. Polkovnik James W. Forstyh 29. marec 1890 - 10. april 1890
51. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 10. april 1890 - 30. april 1890
52. Polkovnik James W. Forstyh 30. april 1890 - 23. julij 1890
53. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 23. julij 1890 - 2. avgust 1890
54. Polkovnik James W. Forstyh 2. avgust 1890 - 15. oktober 1890
55. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 15. oktober 1890 - 21. oktober 1890
56. Polkovnik James W. Forstyh 21. oktober 1890 - 26. januar 1891
57. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 26. januar 1891 - 13. februar 1891
58. Polkovnik James W. Forstyh 13. februar 1891 - 22. februar 1891
59. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 22. februar 1891 - 28. februar 1891
60. Polkovnik James W. Forstyh 28. februar 1891 - 14. marec 1891
61. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 14. marec 1891 - 3. maj 1891
62. Polkovnik James W. Forstyh 3. maj 1891 - 16. julij 1891
63. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 16. julij 1891 - 18. julij 1891
64. Polkovnik James W. Forstyh 18. julij 1891 - 23. december 1891
65. Podpolkovnik Caleb W. Carlton 23. december 1891 - 3. januar 1892
66. Polkovnik James W. Forstyh 3. januar 1892 - 10. februar 1892
67. Podpolkovnik Theodore A. Baldwin 10. februar 1892 - 15. februar 1892
68. Polkovnik James W. Forstyh 15. februar 1892 - 29. december 1892
69. Podpolkovnik Guy Henry 29. december 1892 - 5. januar 1893
70. Polkovnik James W. Forstyh 5. januar 1893 - 19. november 1894
71. Podpolkovnik Louis H. Carpenter 19. november 1894 - 26. november 1894
72. Polkovnik Edwin V. Summer 27. november 1894 - 16. december 1894
73. Podpolkovnik Louis H. Carpenter 16. december 1894 - 21. januar 1895
74. Polkovnik Edwin V. Summer 21. januar 1895 - 26. marec 1896
75. Major Theodore A. Baldwin 26. marec 1896 - 30. marec 1896
76. Polkovnik Edwin V. Summer 30. marec 1896 - 20. junij 1898
77. Podpolkovnik Michael Cooney 20. junij 1898 - 31. maj 1899
78. Polkovnik Theodore A. Baldwin 31. maj 1899 - 15. december 1900
79. Major Edward S. Godfrey 16. december 1900 - 13. januar 1901
80. Polkovnik Theodore A. Baldwin 13. januar 1901 - 29. oktober 1901
81. Podpolkovnik W.S. Edgerly 29. oktober 1901 - 26. november 1901
82. Polkovnik Theodore A. Baldwin 26. november 1901 - 6. oktober 1902
83. Major George F. Chase 6. oktober 1902 - 9. oktober 1902
84. Polkovnik Theodore A. Baldwin 10. oktober 1902 - 13. oktober 1902
85. Podpolkovnik W.S. Edgerly 14. oktober 1902 - 16. oktober 1902
86. Polkovnik Theodore A. Baldwin 16. oktober 1902 - 7. maj 1903
87. Polkovnik Charles Morton 7. maj 1903 - 15. julij 1903
88. Major Charles A. Varnum 16. julij 1903 - 22. julij 1903
89. Polkovnik Charles Morton 23. julij 1903 - 27. december 1903
90. Major Charles A. Varnum 28. december 1903 - 11. januar 1904
91. Polkovnik Charles Morton 12 januar 1904 - 30. april 1904
92. Major S.L. Woodward 30. april 1904 - 7. maj 1904
93. Polkovnik Charles Morton 7. maj 1904 - 12. september 1904
94. Major William J. Nicholson 12. september 1904 - 30. september 1904
95. Polkovnik Charles Morton 30. september 1904 - 21. oktober 1906
96. Major Lloyd S. McCormick 21. oktober 1906 - 17. december 1906
97. Major Edwin P. Brewer 18. december 1906 - 21. december 1906
98. Polkovnik Charles Morton 21. december 1906 - 26. februar 1907
99. Major Lloyd S. McCormick 26. februar 1907 - 9. marec 1907
100. Polkovnik Charles Morton 9. marec 1907 - 25. julij 1907

Nosilci medalje časti[uredi | uredi kodo]

1876[2]
1877[2]
1890[2]
Druga svetovna vojna[2]
Vietnamska vojna[2]
Delna neskončnost Ta seznam še ni popoln oziroma zaključen. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.

Polkovna odlikovanja[3][uredi | uredi kodo]

  • predsedniška omemba enote (trakec izvezen »LEYTE«)
  • predsedniška omemba enote (trakec izvezen »COLMAR«)
  • predsedniška omemba enote (trakec izvezen »ANTIPOLO LUZON«)
  • filipinska predsedniška omemba enote (trakec izvezen »17 OCTOBER 1944 TO 4 JULY 1945«)
  • francoski Croix de Guerre s palmo (trakec izvezen »COLMAR«)
  • korejska predsedniška omemba enote (trakec izvezen »WAEGWAN-TAEGU«)
  • predsedniška omemba enote (trakec izvezen »TAEGU KOREA«)
  • predsedniška omemba enote (trakec izvezen »PUSAN KOREA«)
  • predsedniška omemba enote (trakec izvezen »YONCHON KOREA«)
  • korejska predsedniška omemba enote (trakec izvezen »KOREA«)
  • korejska predsedniška omemba enote (trakec izvezen »KOREA«)
  • Chryssoun Aristion Andrias (trakec izvezen »KOREA«)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: