6. ljudska grenadirska divizija (Wehrmacht)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge 6. divizije glej 6. divizija.
6. ljudska grenadirska divizija
6. Volks-Grenadier-Division
Aktivno9. oktober 1944 - 8. maj 1945
DržavaTretji rajh
PripadnostWehrmacht
VejaVolkssturm
TipLjudski grenadirji
VlogaPehotno bojevanje
VelikostDivizija
Struktura poveljstvaarmadna skupina Sredina (zadnja)
KonfliktiDruga svetovna vojna:
* Vzhodna fronta

6. ljudska grenadirska divizija (izvirno nemško 6. Volks-Grenadier-Division) je bila ena izmed Volkssturmovih divizij v sestavi Wehrmachta med drugo svetovno vojno.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Divizija je bila ustanovljena 9. oktobra 1944 z reorganizacijo 6. grenadirske divizije.

Sama divizija ni nikoli dosegla polne divizijske moči in je po navadi delovala kot bojna skupina (Kampfgruppe).

Decembra 1944 je bila poslana na vzhodno fronto vzdolž reke Vistula, da bi poskusila zadržati napredujoče Sovjete. Sodeloval je v umiku preko Poljske, dokler ni bila januarja 1945 uničena okoli Visle.

10. marca 1945 so jo ponovno ustanovili, tokrat kot 6. pehotna divizija; večina mož je prišla iz senčne divizije Dresden in ostankov bivše divizije.

Vojna zgodovina[uredi | uredi kodo]

Datum Delovanje Korpus Armada Armadna skupina Področje
avgust 1944 bojno delovanje XXXXVI. korpus 9. armada Armadna skupina Sredina Varšava, Radom
september 1944 bojno delovanje VIII. korpus 9. armada Armadna skupina A Varšava, Radom
januar 1945 bojno delovanje VIII. korpus 9. armada Armadna skupina A Varšava, Radom
februar 1945 bojno delovanje Korpus Friedrich 4. tankovska armada Armadna skupina A Šlezija
marec 1945 bojno delovanje XXXIX. korpus 17. armada Armadna skupina Sredina Šlezija

Sestava[uredi | uredi kodo]

Pripadniki divizije[uredi | uredi kodo]

Divizijski poveljniki
1. Generalporočnik Otto-Hermann Brücker   (9. oktober 1944 – 8. maj 1945)
Nosilci viteški križec železnega križca

Edini divizijski prejemniki viteškega križca železnega križca je bil divizijski poveljnik Otto-Hermann Brückner, ki ga je prejel 14. aprila 1945.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave in viri[uredi | uredi kodo]