532 Herkulina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
532 Herkulina
Odkritje
Odkritelj: Max Wolf
Datum odkritja: 20. april 1904
Druga imena: 1904 NY
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira[1]
Epoha 30. november 2008 (JD 2454800,5)
Odsončje: 3,265 a.e.
Prisončje: 2,278 a.e.
Velika polos: 2,771 a.e.
Izsrednost: 0,178
Obhodna doba: 1685,021 dni (4,61 let)
Srednja anomalija: 252,357°
Naklon tira: 16,314 °
Dolžina dvižnega vozla: 107,599°
Argument prisončja: 76,633°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 222,39 km [1]
Masa: ~2,29  · 1019 kg [2]
Srednja gostota: ~4 g/cm³ [2]
Vrtilna doba: 9,405 h [1]
Albedo: 0,1694 geometrični
Spektralni tip: S (po Tholenu in po SMASS) [1]
Absolutni izsev: 5,81 [1]
Kotna velikost: 0,228" do 0,073"

523 Herkulina (mednarodno ime 532 Herculina) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril nemški astronom in pionir astrofotografije Max Franz Joseph Cornelius Wolf (1863 – 1932) 20. aprila 1904. Izvor njegovega imena ni popolnoma znan. Nekateri trdijo, da se imenuje po Herkulu, drugi pa da je to ime neznane ženske. Večina asteroidov, ki jih je v tem času odkril Wolf, je dobilo ime po osebah iz oper, vendar za Herkulino ni znano po kom se imenuje.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Herkulina obkroži Sonce v 4,61 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,178, nagnjena pa je za 16,314 ° proti ekliptiki. Okoli svoje osi se zavrti v 9,405 h, premer asteroida pa je 222,39 km [1].

Za Herkulino so značilne zelo kompleksne svetlobne krivulje, kar pomeni, da je iz njih precej težko določiti njen obliko. Analize, ki so jih opravili leta 1982 so pokazale, da bi Herkulina lahko bila telo z merami 260 × 220 × 215 km. Poznejše analize so prav tako pokazale, da je njena oblika ni krogla, ima pa na površini svetlo pego. V letu 1987 so s pomočjo fotometrične astrometrije ugotovili, da je asteroid okrogle oblike z dvema temnima pegama. V letu 1988 so s pomočjo termične analize potrdili, da asteroid nima okrogle oblike, ker ima tri različno dolge osi. V poznih 80. letih je bil splošno priznani model za asteroid Herkulino triosno telo z izrazitimi značinostmi na površini [3]. Zadnje raziskave pa so pokazale, da asteroid Herkulina ni okrogel, ima pa na površini velikanski krater (podobno kot 253 Matilda), nima pa področij z različnimi albedi. Približno razmerje med osmi je 1 : 1,1 : 1,3 [4].

Naravni satelit[uredi | uredi kodo]

Med okultacijo z zvezdo leta 1978 so ugotovili, da ima Herkulina tudi naravni satelit. Ta satelit bi imel v premeru okoli 45 km. Okoli Herkuline pa bi krožil na razdalji 1000 km [5]. Poznejše natančnejše raziskave z Vesoljskim teleskopom Hubble pa niso potrdile obstoja satelita [6].

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Podatki pri JPL
  2. ^ 2,0 2,1 Masses and densities of minor planets - Yu. Chernetenko, O. Kochetova, and V. Shor
  3. ^ Speckle interferometry of asteroids (NASA CR-180438). J. Drummond, Steward Observatory, University of Arizona, May 31, 1988
  4. ^ Models of Twenty Asteroids from Photometric Data. M. Kaasalainen, J. Torppa, and J. Piironen, Icarus 159, 369–395 (2002).
  5. ^ Satellite of Minor Planet 532 Herculina Discovered During Occultation. David W. Dunham, The Minor Planet Bulletin, Volume 6, p.13-14 (December 1978) ADS archive copy
  6. ^ Imaging observations of asteroids with Hubble Space Telescope. Storrs et.al., Icarus 137, 260–268 (1999)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]