45 Evgenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
45 Evgenija
Odkritje[1]
Odkritelj: H. Goldschmidt
Datum odkritja: 27. junij 1857 [2]
Druga imena: nima
Kategorija pritlikavih planetov: asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha 26. november 2005 (JD 2453701,5)
Odsončje: 440,305 Gm (2,943 a.e.)
Prisončje: 373,488 Gm (2,497 a.e.)
Velika polos: 406,897 Gm (2,720 a.e.)
Izsrednost: 0,082
Obhodna doba: 1638,462 dni (4,49 let)
Povp. tirna hitrost: 18,03 km/s
Srednja anomalija: 45,254°
Naklon tira: 6,610°
Dolžina dvižnega vozla: 147,939°
Argument prisončja: 85,137°
Sateliti: Mali princ
S/2004 (45) 1
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 305×220×145 km [3][4]
Srednji polmer: 107,3 ± 2,1 km [3]
Masa: 5,8 ± 0,2  · 1018 kg [5][6][7]
Srednja gostota: 1,1 ± 0,3 g/cm³ [6]
Ekvatorialna površinska težnost: 0,017 m/s²[8]
ubežna hitrost: 0,071 km/s[8]
Siderska vrtilna doba: 0,2375 dni (5,699 h) [9]
Nagib vrtilne osi: 117 ± 10°
Ekliptična širina polov: -30 ± 10°[4]
Ekliptična dolžina polov: 124 ± 10°
Albedo: 0,040 ± 0,002 [3]
Površinska temp.:
   Kelvin
   Celzij
min mean max
~171 253
-22°
Spektralni tip: F [10]
Absolutni izsev: 7,46 [3]

45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril Hermann Mayer Salomon Goldschmidt (1802 – 1866) 27. junija 1857[2]. Ime je dobil po cesarici Eugeniji di Montijo, ženi Napoleona III.. To je bil prvi asteroid, ki je dobil ime po resnični osebi. Ni pa soglasja o tem, po kom se imenuje asteroid 12 Viktorija (po mitološki osebi ali po kraljici Viktoriji I. Angleški).

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Asteroid Evgenija obkroži Sonce v 4,49 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,082, nagnjena pa je za 6,610° proti ekliptiki. Njegov srednji premer je 107,3 km, okrog svoje osi pa se zavrti v 5,699 urah .

Evgenija je velik asteroid tipa F. Te vrste asteroidi so izredno temni. Podobno kot pri asteroidu Matilda je njegova gostota nizka, kar pomeni, da ni sestavljen iz samo enega kosa, ampak iz večjega števila manjših teles. Evgenija verjetno ne vsebuje vode [11]. Analiza svetlobnih krivulj kaže, da pol asteroida kaže proti ekliptičnim koordinatama β, λ) = (-30°, 124° (10% natančnost) [4]. To pa nam da naklon vrtilne osi 117° (vrtenje Evgenije je retrogradno).

Naravni sateliti[uredi | uredi kodo]

Evgenija ima dva naravna satelita. Prvi je Mali princ, drugi pa S/2004 (45) 1.

Mali princ[uredi | uredi kodo]

Leta 1998 so astronomi s pomočjo Kanadsko-francosko-havajskega daljnogleda (CFHT) odkrili, da okrog asteroida Evgenija kroži manjša luna. To je bilo prvo odkritje asteroidne lune z daljnogledom na površini Zemlje. Novo odkrita luna je takrat dobila ime (45) Evgenija I Mali princ, sedaj pa je znana samo kot Mali princ. Luna je precej manjša od Evgenije, njen premer je samo 13 km, za en obhod Evgenije pa potrebuje približno 5 dni.

S/2004 (45) 1[uredi | uredi kodo]

Druga luna z začasnim imenom S/2004 (45) 1 [12] kroži okrog Evgenije bližje kot Mali princ. Odkrita je bila z analizo treh posnetkov, ki so jih naredili februarja leta 2004 z Zelo velikim daljnogledom (VLT) na Južnem evropskem observatoriju v Čilu.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Discovery Circumstances: Numbered Minor Planets, Minor Planet Centre
  2. ^ 2,0 2,1 Podatki o odkritjih asteroidov
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Supplemental IRAS Minor Planet Survey
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 M. Kaasalainen et al (2002). "Models of Twenty Asteroids from Photometric Data". Icarus 159: 369. doi:10.1006/icar.2002.6907. 
  5. ^ synthesis of several observations, F. Marchis.
  6. ^ 6,0 6,1 F. Marchis et al (2004). "Fine Analysis of 121 Hermione, 45 Eugenia, and 90 Antiope Binary Asteroid Systems With AO Observations". Bulletin of the American Astronomical Society 36: 1180. 
  7. ^ Napaka izračunana iz nezanesljivosti tirnice Malega princa.
  8. ^ 8,0 8,1 Na konceh daljše osi.
  9. ^ PDS lightcurve data
  10. ^ PDS node taxonomy database
  11. ^ A. S. Rivkin (2002). "Calculated Water Concentrations on C Class Asteroids". Lunar and Planetary Institute. Pridobljeno dne 22-05-2008. 
  12. ^ http://adsabs.harvard.edu/abs/2007IAUC.8817....1M IAUC 8817

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]